Daleč je danes naš cilj, zato se na pot planinska skupina odpravi že ob šestih. Kljub radodarnemu postanku za kavo in podobne sladkosti smo čez tri ure že na razglednem stolpu v Gonjačah in Brda nam dobesedno ležijo pred in pod nogami. Krasen razgled na gričke, vasice na njih, vmes pa vinogradi, gozdički... Ampak pogled mora ostati pri njih, meglice so zakrile daljne razglede proti Italiji in morju. Smo planinci in planinke ali ne? S kombijem se sicer pripeljemo kar blizu Korade, del poti pa le opravimo peš in si zaslužimo travnike, ki so kot vrtovi.
Nenavadne perunike, brstične lilije, različne kukavice in detelje... V daljavi pa romarska Stara gora v Italiji, desno Matajur, na drugi strani Sveta gora nad Novo Gorico... Saj človek ne ve, kam bi gledal. Pri zavetišču na 802 metrih je tudi dovolj miz ter klopi in nam se malicat mudi. Nazdravimo tudi Anici, ki je nedavno tega praznovala rojstni dan, in ji zapojemo za vse dobro. Na povratku se nam ob cesti odkrijejo še pravi vrtovi rož, ki jih vidimo prvič in jim ne vemo imena.
Višnjevik je prijetna vasica, v bližini katere je bila včasih najstarejša graščina v Brdih, danes pa bi jo zaman iskali. Najdemo pa klet Erzetič, ki ima tudi staro tradicijo, saj hišno poimenovanje Pri Martinovih izhaja iz leta 1725. Prijazno nam razkažejo klet z modernimi cisternami, hrastovimi sodi, pa tudi glinenimi amforami, v katerih zori vino. Te amfore so izdelali v Gruziji in največje držijo kar 2500 litrov. V prijetno urejeni vinoteki sledi degustacija vin in domačega narezka, ne manjkajo tudi češnje. Anica se je res izkazala za svoj rojstni dan, pri organizaciji pa ji je pomagala Hermina, katere rod izhaja iz teh krajev in ima v vsaki vasi vsaj enega sorodnika, ponekod pa še več. V tej kleti spoznamo enega njenih bratrancev z družino, v vasi Kozana pa pri drugem okusimo še eno značilnost te krajine: slastne češnje - kar z drevesa. Pri Prinčičevih pa so doma tudi vina in se rojevajo utrinki briškega sveta z oljnimi barvami na platno. Ostale kraje le prevozimo in za trdno obljubimo, da se bomo še vrnili in si jih bolj natančno ogledali. Zaslužijo si to! In Hermino bomo spet prosili, da nam je vodička - taka, ki ne pripoveduje samo z besedami, ampak tudi s srcem.
Video:
Več fotografij:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar