Zadovoljstvo v majhnih stvareh: Preko Križa na Otavnik (Bojnik)

5. 4. 22

Preko Križa na Otavnik (Bojnik) - 4. 4. 2022

Osem se nas od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica ob osmih zbere na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica), ena članica nas čaka na Križu. Z avtomobili se zapeljemo do križišča s križem v naselju Križ.

Od tu naprej pa peš na Kovačev hrib, ki je bil to uradno do druge svetovne vojne, potem pa so ga priključili vasi Križ, zelo raztreseni in z nekaj nad sto prebivalci. Nekaj časa se vzpenjamo,

potem pa se nam pokaže nekaj hiš in lepa cerkev Marije Pomočnice.

Od nje se nam odpirajo lepi razgledi. V virih o cerkvi lahko preberemo:

Ljudje iz teh krajev so bili med drugo svetovno vojno izseljeni v Nemčijo, sem pa so se naselili kočevski Nemci. Po vojni so se izseljenci vrnili na izropane domačije. »To so bili pred vojno revni kraji, brez vodovoda, elektrike in tudi brez prave cestne povezave. Cerkev je bila preurejena iz stare zidanice leta 1952, po zaobljubi v zahvalo za vrnitev pregnancev iz nemškega taborišča. Najbolj pa je ljudi prizadelo, ko so morali od doma v Nemčijo. Nekaterim se je uspelo umakniti, tudi moja družina je šla na italijansko stran. Ko so se ljudje po osvoboditvi znova zbrali, so bili prepričani, da jih je rešila Marija, zato so se zaobljubili, da bodo njej in svoji vrnitvi v čast postavili manjšo cerkev. Obljubo so izpolnili v začetku petdesetih let, vendar ni šlo zlahka,« pove Povše, rojen leta 1932, Knez pa opisuje, kako so njegovi starši za gradnjo cerkve odstopili zemljo, kjer je takrat stala stara vinska klet.

Dodatno o cerkvi. Namesto dotrajane zgradbe so v letu 2011 zgradili novo cerkev. Njena zunanjost in notranjost izžarevata neko posebno toplino in prijaznost.

Bližnji sosed Knez nam odpre vrata in občudujemo lahko umetnine domačih mojstrov: Sebastjan Popelar iz Zgornjih Mladetič in Bojan Sumrak iz Vrhovega sta avtorja poslikav, rezljan lesen oltar je delo Alojza Raka iz Boštanja, okenske vitraže pa je oblikovala Elena Sigmund iz Budne vasi pri Šentjanžu. Vso ostalo leseno opremo je naredil član gradbenega odbora domačin Jani Tramte, domačini so pri gradnji in urejanju opravili tudi ogromno prostovoljnega dela.

Poslovimo se in nadaljujemo pot po cesti mimo redkih hiš, skozi gozd, proti Jeperjeku pa so hiše ob cesti bolj strjene, ves čas pa občudujemo tudi lepo urejeno okolici domovanj.

Od živali pa ogledujemo močne konje, zmotimo prašiče pri njihovem uživanju v blatu in oslička pri malici.

Mimogrede smo v Otavniku (Bojniku),

na desno se odpira pogled na Slančji Vrh,

pri Kraljevih nas pozdravijo cvetoče breskve, hruške in narcise, v sosednjih vinogradih pa so se razlile rumene barve cvetočega regrata.

Slavica je na društvenem ocenjevanju vin (Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj) dosegla kar dve zlati diplomi in njeno odlično vino je treba poskusiti.