23. 5. 22

Živalski vrt Ljubljana in Rožnik - 8. in 11. 5. 2022

Nas 13 od študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica na Železniški postaji Sevnica v sredo čaka na vlak za Ljubljano ob 7.42. Do svojega cilja si vlak nabere kar nekaj zamude, kar pa nam ne prepreči, da si ne bi privoščili dovolj časa za jutranjo kavico. Mestna avtobusa 18 in 18L ob delavnikih vozita trikrat ali štirikrat na uro, le začetek linije ni pri drugih mestnih avtobusih, ampak na peronu za avtobuse tam daleč skoraj na križišču Masarykove in Slovenske (Dunajske). 

No, si pa ob tem ogledaš dve novi veliki stavbi: 


hotel in na drugi strani še stavbo v gradnji. Seveda je v Živalski vrt Ljubljana mogoče priti tudi peš skozi Tivoli (dobro uro hoda), kar sem napravila v nedeljo prej, ker se mi ni dalo čakati na avtobus, ki ob nedeljah vozi samo enkrat na uro. Tokrat pa smo ga izkoristili, pa tudi naše rdeče kartice za zastonjski prevoz, ki veljajo tudi za lokalni promet po Ljubljani.


Živalski vrt Ljubljana  je bil ustanovljen 10. marca 1949 in prve kletke so postavili blizu današnje stavbe Radia in televizije. Leta 1951 ga preselijo na jugozahodni del Rožnika, kjer zdaj obsega okrog 20 hektarov za približno 500 vrst živali. Je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib z okoli 459 hektari površine, ki so ga ustanovili leta 1984. Nas pričaka v soncu, moramo pa malo počakati na vstopnice po 8,50 evrov za upokojene, ker mladi mamici vnovčujeta bone. Dogovorimo se za triurni ogled, sicer pa tako hodimo ves čas kot skupina. 



Za začetek nas s svojo spretnostjo razveselijo opice sajmiri, na kmetiji opazujemo ovce, v kmečki hiši pa tudi nadležne zajedavce, ki so varno pod steklom. 



Alpake
ogledujejo nas, mi pa njih. Surikate niso aktivne zunaj, saj morajo skrbeti za mladiče v notranjih prostorih, 


par kalifornijskih morskih levov pa vztrajno plava pod vodo in se po potrebi pokaže tudi nad njo. Tu je tudi prilika, da se zamislimo nad ogroženostjo živali zaradi smeti v morju. Antilope in zebre preko poti se ne dajo motiti. Gepard počiva, 


v nedeljo je bil bolj aktiven, 



v gibanju pa so tudi opice in medvedji par


Večina volkov
se skriva v luknjah, verjetno jim je vroče. Tudi nam postaja toplo, ko se vzpenjamo mimo gnezdišč črne štorklje in kvakača do risa


ki ima res veliko življenjskega prostora. 


Mi pa tu najdemo prostor za malico in malo počitka. Nad nami ravno zvoni poldne v cerkvi na Rožniku. 


Spustimo se malo navzdol in krenemo spet navzgor proti veliki skupini alpskih kozorogov, kjer lahko vidimo primerjavo rogov posameznih rogatih živali.  



Mimo Hotela za živali se povzpnemo še do severnih jelenov, losa in sov. Živalski vrt je res bogato opremljen z informativnimi tablami. Dobro je izkoriščen gozd, 


delno delavci še pripravljajo nova okolja okoli mlake in bobrišča. Divja svinja se ne zmeni za nas, 


mačji pandi
pa lepo pozirata v svojem okolju. Tudi leopard in sibirski tiger počivata, 


v nedeljo je slednji lepo legel na ploščad za fotografiranje. 



Azijski slon
se vztrajno sprehaja, dvogrbe kamele pa ne kažejo kakšne posebne aktivnosti. 


Obe žirafi v družbi z noji in pegatkami grudi lakota, 



mi pa se sprehodimo še mimo dremavih kapilar, papig in ne spregledemo niti Boljkinih kipov


Na eni strani jeleni in damjaki, na drugi pa gvanako, nandu in mara


ki imajo za sosede rdečevrate kenguruje in emuje


Seveda ne smemo izpustiti otroškega kotička s prašički in kozicami


Vivarij
za ogled ponuja vrsto plazilcev, tudi nevarnih, blizu pa so tudi indijski ježevci. S svojimi vragolijami nas razvedrijo zlatolični giboni


na ribniku pa gospodarijo rožnati pelikani.

Zdaj pa smo že malo utrujeni in prija počitek ter osvežujoča pijača. 


Samo še levji par občudujemo  in pritlikave zebuje - naše tri ure se iztekajo.

Počasi se odpravimo v smeri mesta, na levo v gozd vodi več poti, eno izmed njih sem v nedeljo preizkusila, vendar se mi je zdela blatna, zato raje uporabimo tisto pri Gozdarskem inštitutu, ki jo lepo vzdržujejo in v dobre pol ure smo na Rožniku - Cankarjevem vrhu (394 metrov nadmorske višine). Nekoč je bilo tu zavetišče za gobavce in pribežališče pred epidemijami, od prve polovice 19. stoletja pa je priljubljena izletniška točka. 


Cerkev Marijinega obiskanja
je znana že iz 16. stoletja, v 18. in 19. stoletju obnovitve. 


V Gostilni Rožnik je občasno bival Ivan Cankar (1900 - 1917), tu naj bi napisal Podobe iz sanj, pri njem je kdaj prespal tudi Oton Zupančič. Nanj spominjata kip in spominska soba.

Mi pa sedemo v senco in okušamo dobrote, ki jih tu pripravljajo: ričet, štruklje, posebno pa so znani po flancatih. 



Ko se odpočijemo, še obvezno fotografiranje, potem pa v dolino. Damjan se odloči za mojo nedeljsko varianto in se vrača skozi Tivoli peš (jaz sem potrebovala uro in deset minut), ostali pa do avtobusa in z njim na Železniško postajo Ljubljana. Zaradi prometne konice smo na vlaku skoraj istočasno.

DOBRO IZKORIŠČEN DAN!

Video:



Ni komentarjev: