Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica tokrat ob neobičajni sedmi uri na neobičajnem zbirališču: Železniški postaji Sevnica. Ker vlak za Libno odpelje šele ob 7.20, si pred odhodom privoščimo kavico.
Čez 18 minut smo na Železniški postaji Libna in neverjetno: imamo samo dve minuti zamude. Hrib in naselje Libna sta malo naprej proti zahodu, mi pa smo v naselju Stari Grad, preko železniške proge leži Spodnji Stari Grad. Kje pa je grad? Včasih je stal na ravnini nad naseljem, baje so v enem hlevu še ostanki zidov.
Na levi pustimo Cerkev svetega Miklavža, na desni že vidimo Cerkev svete Matere božje v Dolenji vasi pri Krškem. Obe so zgradili leta 1627 v zahvalo po epidemiji kuge. Nekoč je struga reke Save potekalo tukaj in leta 1828 ali 1829 so se ljudje komaj rešili iz Cerkve svetega Miklavža pred naraščajočo vodo; Marijina cerkev pa ni bila v nevarnosti, ker stoji više.
Hodimo mimo poslovalnice Kmečke zadruge Sevnica Gregor,
pri spomeniku v središču naselja pa opazimo novost: k pitju vode vabi zanimivo oblikovan pitnik s Slomškovimi verzi:
Od tega vinca glava bolela te ne bo, telo bo tvoje zdravo in spanje prav sladko.
Je čista voda zdrava za deco majheno, tak' mislim, da starejšim tud' škod'vala ne bo.
Pod drevesi sta postavljeni še dve zanimivi klopi.
Mi pa koračimo pod cerkvijo in navkreber do križišča dveh poti. Krenemo na desno po Čebelarsko vinogradniški poti. Najprej je malo vlažna, potok Čelčan rabi tudi "klavže" (hudourniške zapore), naprej pa je pot lepo suha in utrjena.
Od čebelarstva je ostal čebelnjak brez čebel, kjer se osvežimo z Marjaninimi prijetno hladnimi figami. Lepo je hoditi po senci zanimivo oblikovanih dreves,
Drugi posnetek je delo Vinka Šeška.
na sonce se odpravimo samo med vinograde področja Rajck. Grozdje lepo kaže, gospodarjev pa ne najdemo. 
Ko končno stopimo iz gozda Črna mlaka, se nam na levi pokažejo Zdole,
Spodnji posnetek: Vinko Šeško.
desno pod nami pa se razprostirajo pokriti sadovnjaki Zgornje Pohance. Zdaj hodimo po asfaltirani cesti, čela pa nam hladi prijeten vetrič. Zdole so naselje z okrog 300 prebivalci, lepo razloženo po grebenu, omenjeno pa je bilo že leta 1249 kot "Vas na hribčku pri svetem Juriju". Torej je točno 700 let starejše od mene. Cerkev svetega Jurija so zgradili okrog leta 1700, prvotno baročno cerkev so prezidali leta 1875 v neoromanskem slogu. Krasijo jo medaljoni s prizori iz Kristusovega življenja. Oltarji so iz druge polovice 19. stoletja. Krajani vsako leto priredijo jurjevanje s petjem pri hišah in cvrtjem nabranih jajc. Kraj se lahko pohvali z Domom krajanov (dvorana, dva oddelka vrtca), Kulturnim domom Bena Zupančiča (včasih šola, pisatelj in politik pa je s temi kraji povezan s starši: oče je bil iz Pleterij pri Zdolah, mati pa iz Pišec), športnim in otroškim igriščem, v večnamenski stavbi pa imajo tudi manjšo trgovino s pošto in gostinski lokal.
Foto: Vinko Šeško in Ljubo Motore.
V prijetnem lokalu najdemo prostor za malico, pijačo in klepet. Spomnimo se tudi na to, da je bil na Zdolah 28. 3. 1921 rojen kuharski mojster Ivan Ivačič (umrl leta 1984), na katerega so v kraju zelo ponosni. Kljub enakemu priimku si nisva bila nič v sorodu, mi je pa to večkrat na kakšnem izpitu pomagalo prebiti led, ker sem že na vprašanje o sorodstvu pravilno odgovorila.
Na koncu naselja se navzdol odcepi Gobarsko dninarska pot, nazaj pa se nam kažejo lepi pogledi na Zdole.
Izognemo se čredi škotske govedi, ki se pase na travniku, in spet stopimo v gozd: najprej Rujek, potem pa spet v Črno mlako. Tudi ta pot je lepo označena, senčna in prijetna za hojo. Pod nami se vijejo okljuki potoka Sečnik, hodimo mimo dveh zajetij,
zraven pa nas zajame oblak vonja po ciklamah. Te najdemo tudi drugje ob obeh poteh, ampak tu jih je največ na kupu. Ko pridemo med hiše, smo že skoraj na mestu, kjer "zašpilimo" klobaso.
Še povratek na Železniško postajo Libna, vlak ob 12.15 ima spet samo dve minuti zamude, v Sevnici smo kmalu po pol eni uri.
Na terenu smo bili malo več kot štiri ure, ker smo si privoščili oglede in daljše postanke. Sicer pa je pot iz Dolenje vasi na Zdole mogoče prehoditi v uri in pol, nazaj pa v eni uri.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar