Osem od Spoznavanja vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica nas čaka na vlak ob 6.43 proti Celju, ena članica se nam pridruži na Bregu. Kar nekam mlajši se počutimo, saj smo med dijaki, ki so namenjeni v šolo. Peljemo se mimo Zidanega Mosta brez postanka in še pred pol deveto smo v Celju, kjer nekaj minut počakamo na vlak za Imeno, med tem pa klepetamo z zgovornim prometnikom.
Le z nekaj minutami zamude izstopimo na Železniškem postajališču Podčetrtek, na zadnjem od treh, prej ustavimo še na postajališčih Podčetrtek Toplice in Atomske toplice Hotel.
Pozdravijo nas rože in vodometi na krožišču, napis Podčetrtek iz rož, s hriba pa nas pozdravlja Grad Podčetrtek.
Ustavimo se na sončni terasi in uživamo ob kavi.
Potem se napotimo proti središču kraja,
ob poti si ogledujemo informativne table, občudujemo s cvetjem okrašene mostičke preko potoka k hišam; na splošno se na hišah bahatijo najrazličnejše rože.
V Muzeju kmečke opreme nas zbiratelj sprejme z navdušenjem, svojo življenjsko zgodbo in mnogimi življenjskimi resnicami. Za zbrane predmete nima veliko prostora, zato v kupih stvari človek zlahka spregleda kaj zanimivega. Za ogled plačamo evro in pol po osebi.
Srečujemo otroke iz vrtca, pogledujemo proti šoli, ne spregledamo občinske stavbe,
na zgradbi župnišča pa nas tabla spomni na Friderika Sternada (1890 - 1990), župnika, ki je veliko prispeval k razvoju kraja in uveljavljanju termalne vode.
Na križišču imamo dve možnosti za pot na Grad Podčetrtek, obe trajata 20 minut.
Mi se odločimo za levo mimo Cerkve svetega Lovrenca in lepo ohranjene stavbe nekdanje šole.
Vzpenjamo se po široki peščeni poti ob strugi le z malo vode, med strmima bregovoma, ki sta porasla z drevjem in praprotjo, vmes pa nam zadišijo ciklame. Poti so res lepo označene.
Grad Podčetrtek obnavljajo, trenutno se ukvarjajo s fasado, ker jim ne moremo biti v pomoč, delavce pustimo pri miru. Ko bo obnova napredovala, pa spet pridemo nadzirat.
Po široki makadamski cesti se spustimo skozi gozd, ko pridemo na plano, pa opazimo samo še kletne prostore nekdanje pristave, vse drugo so podrli. Klopca nas vabi k počitku in malici, potem pa nadaljujemo pot proti Toplicam: med hišami, malo skozi gozd in že smo pri Trim stezi in Aparthotelu Rosa.
Navduši nas okolje ob ribnikih, udobni ležalniki, možnost uživanja v tišini. V Apartmajski vasi Lipa pogrešimo prodajalno z živili, v prodajalni Mlinar pa najdemo okusna kavo in pecivo. Tu malo počivamo,
potem pa se sprehodimo med hišicami,
mimo obnovljenega kopališča in nenavadnega krožišča
do Železniškega postajališča Atomske toplice Hotel. Vlak ob 12.28 je točen, tudi do Celja imamo le nekaj minut zamude in zlahka ujamemo vlak za Sevnico ob 13.28. Spet se vozimo z dijaki in v Zidanem Mostu nam ni treba prestopati. Pred pol tretjo smo v Sevnici.
Kratko - a sladko!
Železniško progo Grobelno – Rogatec so zgradili leta
1903. Leta 1930, po združitvi v Kraljevino SHS, so jo podaljšali do Krapine na
Hrvaškem in jo tako povezali z leta 1886 zgrajeno lokalno progo iz Zaboka. Po
razpadu Jugoslavije so Hrvati opustili promet na odseku med Đurmancem in
državno mejo. Imeno do Stranja podaljšali leta 1957 – 1960, med Savskim
Marofom in Kumrovcem 1956.
Podčetrtek je naselje, središče občine Podčetrtek, s 587
prebivalci. Je največji kraj na Sotelskem. Razteza se v dolini ob stranski
cesti, ki se pri železniški postaji odcepi od glavne ceste 219 Slovenska
Bistrica-Mestinje-Brežice. Grad nad naseljem in samo naselje se v srednjem veku
večkrat omenjata, pomembnejši pa je postal leta 1328 (ali 1404) po
pridobitvi trških pravic. V kraju so v srednjem veku prepregali konje na
furmanski poti Kunšperk-Lemberg pri Šmarju-Poljčane; še v 19. stoletju se je
veliko domačinov ukvarjalo z živinorejo. Danes je poleg turizma precej razvito
tudi vinogradništvo. Naselje Podčetrtek
se prvič omenja že leta 1016, sam grad pa leta 1261 kot castrum
Lansperch. V letih 1479-1490 je bil v rokah ogrske vojske. Leta 1515 je grad
podlegel kmečkemu uporu. Leta 1520 – sedanja pozidava. Grad so grofje
Attemsi leta 1874 temeljito prenovili. V obdobju po drugi svetovni vojni je bil
grad popolnoma izropan ter prepuščen propadanju. Na podlagi lidarskih posnetkov
se jasno vidi, da je vrh hriba stal prvotni stari grad Podčetrtek in je
današnji še stoječi zgrajen iz ruševin starega gradu. Iz krajevnega imena je
mogoče zaključiti, da se je grad, ki stoji 100 m nad naseljem, imenoval Četrtek.
Razlogov za poimenovanje po dnevu v tednu je lahko več; morda je graščak ob
četrtkih vršil sodstvo, morda je bil takrat semanji dan ali dan za tlako, morda
je bil ustanovljen na četrtek. Sprva se
omenja le podčetrški grad: leta 1209 de Landesperc, 1213 de Londesperc, 1213 de
Lonsperch, 1227 de Landesperch, 1328 ze Lantsperch in dem Marcht, 1293 von
Lansperch, 1332 ze Lantsperch, 1465 bey Landsperg, poimenovan po prvotnem
lastniku, grofu Frideriku Landsbergu. Na jožefinskem zemljevidu iz leta
1763/1787 je kraj označen dvojezično: Landberg Windisch Pod Tschetertkom. Dolga
leta propadajoča grajska stavba, ena najstarejših pri nas, je kar 20 let iskala
novega lastnika. Po vojni so jo izropali, samo nekaj predmetov je našlo prostor
v Muzeju Brežice. V slavnostni dvorani so gojili kokoši nesnice, streha je
puščala … Vmes so jo za 360 tisočakov prodajali celo na Bolhi. Pred dobrima
dvema letoma (konec leta 2020) je občina Podčetrtek grad po letih sodnih in
pogajalskih bitk končno uspela odkupiti. Zanj je odštela 150 tisoč evrov.
Obnova bo stala od sedem do deset milijonov in bo trajala kakšno
desetletje. Čez kakšno leto bo mogoče uživati v razgledu z grajske terase. Kako
daleč so obnovitvena dela danes? Utrdili so stropove, novi okvirji in
vrata, popravljena streha, popravljena ura, novo je obzidje, uredili so
priključke. 64 sob, kuhinja in kapelica za poroke? Načrtujejo gostinski del in
predstavitev sojenja ob četrtkih.
V Podčetrtku so znane toplice, ki so jih v času, ko je
atomska energija veljala za nekaj naprednega, poimenovali »Atomske toplice«.
Danes so bolj znane po imenu podjetja, ki toplice upravlja: Terme Olimia.
Izvire tople vode so uporabljali že v preteklosti, ženske so v njih prale
perilo. V začetku 20. stoletja so se prvič pojavile ideje o njihovi uporabi v
zdravilne namene, vendar so jih začeli izkoriščati šele v 50. letih 20. stol.,
ko so na vztrajanje krajevnega župnika Sternada vodo s temperaturo 30–37 °C
iz izvira analizirali in dokazali zdravilne mineralne značilnosti. Pozneje so
izdatnost izvirov povečali s 100 do 500 m globokimi vrtinami. O toplicah so se
porajali pomisleki zaradi bližine Rogaške Slatine (14 kilometrov), razmišljali
so celo o napeljavi vode po ceveh v že razvito zdravilišče. Turistična in
zdraviliška dejavnost se je pričela razvijati po letu 1966, ko je
Železniško gospodarstvo Ljubljana zgradilo prvi leseni bazen. Leta 1977
so začeli graditi prvi hotel in nato še kopališče z odprtimi bazeni. V letih
1988–1989 so postavili »Atomsko vas« (danes Apartmajska vas Lipa) z
apartmajskimi bungalovi v slogu kmečkih hiš, kasneje pa še sodoben kopališki
kompleks z notranjimi in zunanjimi bazeni ter hoteli. V zadnjem času so kupili tudi
Terme Tuhelj na Hrvaškem. V Termah Olimia koristijo blago radioaktivno
termalno vodo s temperaturo 30–37 °C, ki vsebuje magnezij, kalcij in
hidrogen-karbonate. Dnevni imajo povprečno 1000 gostov, na leto okrog 310
tisoč nočitev.
Začetek Cerkve svetega Lovrenca sega v 14. stoletje,
predelovali so jo predvsem v 17., 18. in 19. stoletju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar