Dvanajst nas je od Vredno pozornosti pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica zbranih na Železniški postaji Sevnica in z vlakom ob 6.57 se odpeljemo proti Ljubljani. Ena se nam pridruži v Zidanem Mostu, štirinajsta pa šele na Vrhniki. Na vlaku čestitamo Ediju in se pogovorimo o Vrhniki.
Vlak ima nekaj zamude, ampak vseeno je čas za kavo, ki jo časti Edi.
Nekaj minut pred deveto se odpeljemo z avtobusom proti Vrhniki, kamor prispemo nekaj minut čez pol deseto. Sprehodimo se do Gostilne Cankarjev hram, kjer si naročimo malico, potem pa pred hotelom Mantova počakamo na vodiča.
Spomenik Ivana Cankarja iz 1930 (govoril Franc Saleški Finžgar, 6000 prisotnih), Gostilna Mantova, neštete hiše, kjer je živela njegova družina,
Cankarjeva spominska hiša,
Cerkev svetega Pavla,
Po treh urah se poslovimo od odličnega vodiča, ki nam je pripravil pravo doživetje, zaigral odlično predstavo. V Gostilni Cankarjev hram nas čaka malica, okrepčamo se, se odpočijemo.
Ob 14.12 se odpeljemo z avtobusom do Ljubljane, potem pa z vlakom ob 15.35 v Sevnico, kjer smo okrog petih.
Izreden dan!
Intervju z Ivanom Cankarjem (Damjanom Debevcem).
Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem in
središče Občine Vrhnika. Leži ob stari cesti Ljubljana (22 kilometrov) –Postojna
ob jugozahodnem robu ljubljanskega barja blizu izvira Ljubljanice.
Vrhnika
leži na nadmorski višini 294 m (središče mesta) okoli vzpetine (hriba) Tičnica
(366 m), kjer je tudi Cerkev sv. Trojice (352), medtem ko je Stara Vrhnika na
severu samostojna vas oziroma naselje. Med Vrhniko in Staro Vrhniko je opuščena
nekdanja vojašnica 26. oktober. Južno od Vrhnike so izviri Ljubljanice na
geološki prelomnici med kraškim svetom in Ljubljanskim barjem.
Na
Vrhniki sta osrednji kulturni ustanovi Cankarjev dom Vrhnika in Cankarjeva
knjižnica ter Glasbena šola Vrhnika, poleg tega je urejena Cankarjeva
spominska hiša in razstava Moja Ljubljanica deluje pa tudi Mala mestna
galerija Vrhnika.
Prazgodovina
in antika: Mesto naj bi po legendi ustanovili Argonavti,
ki so pod vodstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja v 14.
stoletju pred našim štetjem. Na barju so ubili zmaja, zato je v grbu Ljubljane.
Ko so prišli do izvira Ljubljanice na tem mestu (Močilnik), so morali ladjo
razstaviti in prenesti po kopnem do obale Jadranskega morja. Njihova ladja je
upodobljena v občinskem grbu. Prvi dokazi o človekovi prisotnosti na območju
Vrhnike segajo v starejšo kameno dobo (paleolitik – pred 2,6 milijoni
let). V okolici bližnjega Verda je bilo najdeno več izjemnih prazgodovinskih
najdb (ostanki neolitskega voza (1994), tabor kamenodobnih lovcev (2004), kot
bogato arheološko najdišče je poznana tudi reka Ljubljanica, ki je bila
pomembna plovna trgovska pot.
V
antičnih časih je bila Vrhnika tržno in pristaniško naselje, znano kot Navport
(Nauportus, kar je hibridna beseda iz grške sestavine nays ‘ladja’ in latinske
portus ‘pristanišče’, kakor naj bi ga poimenovali že Argonavti. V tem času je
Navport spadal pod pleme Tavriskov. Na bregovih Ljubljanice so bila ugotovljena
in odkopana rimska skladišča in ostanki utrjenega tržišča, na območju
župnijske cerkve sv. Pavla in ulice Gradišče so še vidni ostanki rimskega
kastela. Na pobočjih nad Vrhniko ležijo ostanki zidovja in stražnih stolpov iz
sklopa Claustra Alpium Iuliarum. Sredi 5. stoletja, ko je Rimski imperij že
propadal, so mesto uničili Huni.
Srednji
vek: Vrhnika se je razdelila na tri
jedra: Hrib, kjer so prebivali obrtniki (usnjarji, čevljarji); Vas je
predstavljala stanovanjski predel z obrtniki nižjega sloja (vozniki, brodniki);
Breg pa je slovel kot bogatejši del s trgovinami, bogataši in višjimi sloji
obrtništva. V pisnih virih se Vrhnika prvič omenja leta 1300 kot Gornja
Ljubljana; kot trg pa jo je označil šele Valvazor v svoji Slavi vojvodine
Kranjske leta 1689. Svojo zlato dobo pa je Vrhnika doživela v 17.
stol., ko je oživela trgovska pot med Trstom in Ljubljansko kotlino. Ob
izgradnji cesarske ceste Dunaj–Trst je Vrhniko zajela gospodarska kriza, saj je
kot obrt propadlo čolnarstvo. Vendar se je zaradi tega kasneje tudi
razvila lesna obrt. V listinah iz tega časa se kraj največkrat navaja pod
nemškim imenom Oberlaybach (»Gornja Ljubljana«) oz. njegovimi variantami (Ober
Laybach, Obernlaibach ipd.; latinsko Superior Laibacum), pa tudi Vernich, Nider
Dorf idr.
Novejša
zgodovina: Leta 1876 se je v mestnem predelu, imenovanem Na klancu,
rodil prvi slovenski poklicni pisatelj Ivan Cankar. Umrl v Ljubljani
leta 1918. Hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, je preurejena v
spominski muzej. Pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, eden od štirih
predstavnikov slovenske moderne: pesniška zbirka Erotika, najbolj znana dela so: Na klancu, Hlapci,
Hlapec Jernej in njegova pravica, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Martin
Kačur, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Skodelica kave.
Na
prelomu 19. in 20. stoletja je bila glavna dejavnost prevozništvo, pa tudi
žagarstvo, mlinarstvo in usnjarstvo; Vrhnika leži ob najugodnejši povezavi
preko kraških planot do morja, na razvoj pa vpliva tudi bližina Ljubljane. Hitrejši
razvoj naselja je sprožila lokalna železnica med Ljubljano (Brezovico)
in Vrhniko, ki je bila dograjena leta 1899 in je omogočila razvoj
usnjarske, lesne, živilske in elektronske industrije. Od leta 1966 je opuščena.
1856 do Postojne preko Borovnice. Najbližja železniška postaja Verd – 3,5
kilometra iz središča? Mogoče Logatec. Status mesta je Vrhnika dobila
leta 1952. V letih 1970–72 je bil na relaciji Vrhnika–Postojna zgrajen
odsek avtoceste A1, prva štiripasovna avtocesta v tedanji Jugoslaviji. Skozi
naselje tradicionalno poteka tudi kolesarski maraton Franja.
V
okolici poznamo Zaplano, Planino z razglednim stolpom.
Znani
Vrhničani
Ivan
Cankar, pisatelj (1876–1918), Matej Sternen (1870–1949), Jožef Petkovšek
(1861–1898), Karel Grabeljšek (1906–1985), France Popit (1921–2013), Ivan
Malavašič: pisatelj, pesnik, slikar (1927–2019), Miša Molk.
Cerkev
Sv. Trojice na Vrhniki je
poznorenesančna cerkev. Prvi jo omenja Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske,
kjer zapiše, da je bila cerkev zgrajena v 17. stoletju. Na bakrorezu Vrhnike
lahko vidimo, da je bila že takrat cerkev videti enako kot danes. Edina razlika
je, da še ni bila obdana z obzidjem in kapelicami križevega pota. Med letoma
1870 in 1871 so bile narejene predelave, nazadnje 2015. Ivan Cankar v svojem
pisanju večkrat omeni Sveto Trojico. En izmed citatov je obešen na glavni
fasadi: »Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po
sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do
Krima.« Pripoveduje pa tudi zgodbo o
pastirici, ki je pomagala pri gradnji tako, da je nosila vodo iz Ljubljanice k
cerkvi na grič. Nekoč se je pri opravilu spotaknila in tako nesrečno padla, da
je umrla. Njeno lobanjo naj bi v zahvalo za njen trud vzidali za glavnim
oltarjem in po legendi lahko na tem mestu pri odprtini za oltarjem še danes
slišimo šumenje vode. Notranjščino sestavljajo trije oltarji: veliki oltar
Svete Trojice iz črnega marmorja v prezbiteriju, v ladji pa sta lesena oltarja, na severni strani je posvečen sv. Štefanu, nasproti njega, na južni steni, pa
je oltar sv. Antona. Še dva manjša oltarja in velike stenske slike, zanimive so tudi slike iz Marijinega življenja.
Cerkev
spreobrnitve svetega Pavla je
župnijska cerkev župnije Vrhnika, ki stoji v vrhniškem predelu Hrib na jugu
mesta, blizu glavne ceste proti Logatcu. Cerkev je bila zgrajena v sredini 19.
stoletja v neoromanskem slogu po načrtih Josefa Schöbla in pod vodstvom
stavbenika Mateja Medveda. 2. julija 1850 je bil blagoslovljen temeljni kamen,
cerkev pa so pozidali do naslednjega leta. Blagoslovil jo je takratni
ljubljanski knezoškof Anton Alojzij Wolf 17. oktobra 1852.
(Vir: Wikipedia)
2 komentarja:
Čudovit dan je bil! Zanimivo urejen vodič nas je z dogodki iz Cankarjevega časa sprehodil po Vrhniki.
Tudi zame pravo presenečenje!
Objavite komentar