Mrzel zrak zareže v grlo in pljuča, ko stopim čez prag v mrzlo nedeljsko jutro. Čudno svetlo je že, pa menda nisem prepozna? Ne, ne, čisto v redu je, dan je pač že veliko daljši. Na avtobusni postaji pisana druščina in veseli pozdravi. Še nekaj razporejanja po avtomobilih ter kombiju in že smo na poti proti Šentrupertu. Čaka nad drugi del Steklasove poti, ki jo začnemo pri ribogojnici. Naši prizadevni vodnici iz Krmelja sta veseli velike udeležbe in kar takoj nas popeljeta v hrib. Malo nas greje hoja, malo sonce, nad nami pa modro nebo kot na kakšni razglednici. In že stojimo na najvišji točki naše poti - v Nebesih. Zdaj gre v glavnem samo še navzdol, ampak po vsej poti se nam odpirajo pogledi, tudi do Lisce se vidi. Po travniku se potrudimo še na Viher s cerkvijo, kmalu pod njim pa nam gostoljubje ponudi turistična kmetija v naselju Hrastno. Priležeta se topel čaj in kava, razveseli pa nas tudi zakurjena lončena peč. Zdaj pa navzdol proti Šentrupertu. Prizadevni šoferji se znajo zorganizirati in nam celo pridejo z vozili nasproti. Hoje je bilo ravno prav in niti preveč naporna ni bila, bilo pa je to spet eno krasno dopoldne v prijetni družbi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar