Dež, dež in se enkrat dež! Z razgledišča nad Canberro se ni skoraj nič videlo (ob poti je bilo nekaj kengurujev), zato pa je bilo kaj videti v vojnem spomeniku in muzeju. Po poti v skoraj 300 km oddaljeni Sydney pa so se oči spočile na zelenih evkaliptusih, kar gozdovi so nastali iz njih, vse več je tudi vinogradov in griči postajajo hribi. Vmes pa obvezni zbiralniki vode, nešteto mlak.
Smo že v Sydneyu. Prvi vtis o tem petmiljonskem mestu? Ogromno mesto, zanimiva olimpijska prizorišča iz leta 2000, veliko zalivov, krasen akvarij in dež, dež, dež... Jutri bo gotovo bolje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar