Megleno jutro ne obeta nič posebnega, tu in tam kakšna kapljica. Smo ali nismo: vetrovko in dežnik ter gremo v hrib. Ptički pojejo kot pri svatbi, mogoče pa so letos pohiteli. Trobentic sploh ne štejem več, žafrana je za cele grede, vmes nežni zvončki. Prvič letos vidim jetrnik in pljučnik, ta dva vedno zamenjujem, zato je res najbolje, da sta oba. In nežno tevje...
Danes se s prijateljico Tilčko odločiva, da se bova čim bolj izogibali asfaltu. Saj je navadno tako, ampak če so poti mokre, pride tudi trša podlaga prav. Malo pred cerkvijo svetega Roka zavijeva na levo proti Šetenju, čisto do prvih hiši naju vodi lepa gozdna pot, potem pa malo nazaj in prvič preizkusiva obetajočo pot na levo v hrib. Tako se lepo po gozdu in suhem listju, ki šumi pod nogami, približava Lamperčam. Tik pod nama je Venetov grad, zidanica čisto posebnih oblik. Seveda greva mimo, preveriva, če so že obrezali trto, tudi povezali so že. In kar naprej sva v gozdu ali ob njem. Seveda ne smeva zamuditi lepe poti na vzhodnem delu od cerkve svetega Roka, ki naju končno postavi pred dejstvo asfaltne ceste pri Motoretovi zidanici. Ampak samo za kratek čas, potem pa desno nad sadovnjakom in spet v gozd, mimo pisanih trat žafrana in zvončkov, po neštetokrat prehojenem travniku in - doma sva.
Pa kaj bi počeli doma - tam še vse poznava, greva kar naprej v gostilno Rondo, kjer z okusno pečenko in krompirjevo solato spet dobiva nekaj energije. Ja, refošk je pa tudi dober, pa še dišeča kava naj mu bo za družbo.
Ni lepšega kot kakšno urico zadremati po takem bogatem programu. Zdaj pa so možgani in prsti spet pri volji za delo. Tole pišem v veselem pričakovanju večera, ko bo pevski zbor Prijatelji, ki deluje v okviru Društva upokojencev, praznoval deseto obletnico. Kolikor poznam Mileno, ki vodi to simpatično skupino, bo program nekaj posebnega. Kot je bila tudi današnja sobota. Dan, kot si ga lahko le želiš, če ne bi vanj zarezala vest o smrti doktorja Drnovška. Še ena prilika, da pomislim na minljivost življenja in pomen, da vsak njegov trenutek bogato doživim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar