Petek - dežuje, noč na soboto - dežuje, sobota zjutraj - dežuje, sobota čez dan - na poti od Litije do Čateža niti kaplje dežja, tu in tam posije celo sonce. Sevniški planinci pogumno krenemo na že 22. popotovanje po Levstikovi poti. Za vsak slučaj imamo s sabo kar svojega Levstika, tako se namreč piše eden izmed naših članov, pa njegova žena tudi. Organizatorji nas opremijo z brošurami, ki vsebujejo opis te poti izpod peresa Frana Levstika, pa tudi veliko zanimivosti iz treh občin, po katerih poteka pot. Še zeleno kapo na glavo in že korakamo proti Šmartnemu, potem pa v hrib proti Jelši in Libergi.
Pričakovali smo blato in res ga doživimo v obilnih količinah. Sicer pa nas bolj mikajo razgledi na jesenske gozdove, še vedno zelene travnike, kasneje pa še vinograde bogatih barv. Pot pa je tudi "široka", saj domačini ponujajo skoraj na vsakem koraku hrano in pijačo. Zasliši se harmonika, pesem, nekaj parov se že suka v veselem ritmu. Po Preski se je treba odločiti: ali po malo daljši poti skozi Moravče in Okrog ali po razgledni pod Primskovim, skozi Gornji in Dolnji Vrh, pa še romarski Zaplaz. Naša skupina izbere slednjo in uživamo do konca - do Čateža.
Ker je treba pokusiti čaj, žganje, vino, zagristi v svojo malico, potem dodati še kaj slastnega od sosedov, za pot porabimo več kot šest ur. V tem pa je ravno glavna stvar: prijetno druženje čim več časa. Na Čatežu so se zelo potrudili in pripravili veliko ponudbe za telo in dušo: zanimiv kulturni program, razstavo čebeljih izdelkov... Kar prehitro se je treba posloviti. V Sevnici pa nas spet zmaka pohlevni dežek. Nič hudega, zdaj lahko.
Pričakovali smo blato in res ga doživimo v obilnih količinah. Sicer pa nas bolj mikajo razgledi na jesenske gozdove, še vedno zelene travnike, kasneje pa še vinograde bogatih barv. Pot pa je tudi "široka", saj domačini ponujajo skoraj na vsakem koraku hrano in pijačo. Zasliši se harmonika, pesem, nekaj parov se že suka v veselem ritmu. Po Preski se je treba odločiti: ali po malo daljši poti skozi Moravče in Okrog ali po razgledni pod Primskovim, skozi Gornji in Dolnji Vrh, pa še romarski Zaplaz. Naša skupina izbere slednjo in uživamo do konca - do Čateža.
Ker je treba pokusiti čaj, žganje, vino, zagristi v svojo malico, potem dodati še kaj slastnega od sosedov, za pot porabimo več kot šest ur. V tem pa je ravno glavna stvar: prijetno druženje čim več časa. Na Čatežu so se zelo potrudili in pripravili veliko ponudbe za telo in dušo: zanimiv kulturni program, razstavo čebeljih izdelkov... Kar prehitro se je treba posloviti. V Sevnici pa nas spet zmaka pohlevni dežek. Nič hudega, zdaj lahko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar