23. 03. 13

Ljubljana - 19. 3. 2013

Danes Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje organizira ekskurzijo z ogledom Opere v Ljubljani in kulturne dediščine na Gorenjskem. Ker se bova s prijateljico skupini pridružili le v prvem delu, se z vlakom odpeljeva v Ljubljano, ki naju pričaka v žarečem soncu. Dovolj časa je za kavo in rogljiček, potem pa greva dežurat pred operno hišo.
Prvotno stavbo so zgradili leta 1892, pred leti pa je po zapletih in zakasnitvah doživela prenovo in dobila moderni dodatek. V dveh skupinah krenemo na ogled: dvorano že poznamo, zanimiva je razlaga o obnovi in posodobitvah. Presenečenje nas čaka na odru, ki je po novem visok kot ljubljanski nebotičnik (trinajst nadstropij), njegovi deli pa segajo daleč pod zemljo. Mogoče ga je spuščati in dvigovati, nad njim je cela vojska žarometov, marsikaj od tega je računalniško vodeno. Brez vodstva bi se izgubili v labirintu garderob za nastopajoče, dvoran za vaje, prostorov za kulise ... Na najnižjem nivoju nas preseneti pravi slap vode po steni, baje imajo z vodo težave tudi v Cankarjevem domu. Na odru že pripravljajo sceno za večerno predstavo Gorenjskega slavčka, mi pa klepetamo o tem, kako se v zadnjem času Opera prilagaja in gosti tudi različne predstavitve, med drugim tudi oddajo Slovenija ima talent. Občudujemo še bogato poslikani foyer, načrtujemo bodoče obiske, potem pa preizkusimo toalete in se zahvalimo za zanimivo vodenje.
Skupina nadaljuje pot na Gorenjsko, midve s Tilčko pa izkoristiva odprto pravoslavno cerkev za ogled, potem pa naju sonce zvabi v Tivoli. 

Sprehajališče proti Cekinovem gradu je spet velika galerija na prostem. V projektu Picture Slovenia različni avtorji prikazujejo lepote naše dežele. Prava paša za oči!
Biti v Ljubljani in ne obiskati tržnice, to bi bil pravi greh. 
Na stojnicah se ponuja bogastvo sadja in zelenjave, izza vogala kuka gojeno in pomladno cvetje. Prijetno je zunaj na soncu spiti čaj ter deliti prostor z Rafkom Irgoličem, njegovo ženo in še z marsikaterim znanim obrazom. Nad tržnico pa gospoduje grad in ta je najin naslednji cilj. 
Že na poti se skozi veje dreves kažejo razgledi na Ljubljano, na obzidju pa se pogled še razširi. Šmarna gora z Grmado se zdi čisto blizu, zadaj pa zasnežene gore in nad njimi slikoviti oblaki. V gozdu pod gradom se košatijo žafrani, malo naprej jim konkurenco dela celo poljana zvončkov. Pomlad je v zraku in na zemlji.
Tržnica se nama je tako priljubila, da se na soncu pred lokalom podpreva  še z mesno enolončnico, narastkom in kozarcem terana. Kar težko se je posloviti od stare Ljubljane, Tromostovja, živahne Miklošičeve. Ampak za danes je dovolj: na vlaku domov tako oči lezejo skupaj od utrujenosti.
Video:

Ni komentarjev: