Mokronog nas sprejme v tajanstveni megli, "ponedeljkovci" pa vseeno najdemo prijeten lokal za jutranje okrepčilo.
Potem pa pot pod noge proti Trebelnem. Še dobro, da gremo po cesti, na terenu je veliko snega, poseben vtis delajo odrinjeni kupi snega na robu ceste.
Gorenji Mokronog in področje arheološkega parka nam nudita poleg lepih razgledov na hribe od Bohorja do Kuma tudi ogled cerkve Svetega Petra iz 12. stoletja s kasnejšimi dozidavami in kostnico s kapelo Svetega Mihaela v obliki romanske rotunde. Kosti so prenesli sem ob prekopavanju grobov na pokopališču ob cerkvi. V okolici so še ostanki gradu in grobišča Vrajski breg.
Ob priliki bi morali našo pozornost posvetiti celotni arheološki poti. Razpihali smo meglo in sonce nas spremlja vso nadaljno pot.
Trebelno se pojavi pred nami kot na odru, kot naročen pa tudi prijazni lokal, kjer zadiši po čaju, bolj močnih dodatkih in naši malici.
Iz Trebelnega se namenimo naprej po cesti proti Debencu.
Uživamo ob pogledu na ravnice, stara drevesa, kozolce in strehe hiš pod debelo snežno odejo na Dolenjem in Gorenjem Zabukovju.
V slednjem zavijemo na desno proti Brezovici pri Trebelnem. Pod nami je globel, kot v vzorcu so nanizani hribi drug za drugim, ob poti pa stojijo počitniške hiše različnih oblik. Najbolj zanimiva se nam zdi tista na levi v bregu nad cesto, ki je še pretežno lesena. Nosi pa kar tri hišne številke: Gorenje Zabukovje 9, Kremen 12 in Brezovica pri Trebelnem 2.
Bližamo se središču vasi, kjer začudeno ugotovimo, da imata Slavica in Tone sorodnike povsod po Dolenjskem, pa še kje drugje. Srečanje je treba seveda zaliti. Ob cerkvi Svete Ane stoji mogočna lipa, hišo v bližini pa krasijo dolge ledene sveče. Da jih slikam, globoko zagazim v sneg in sem deležna resničnega občutka zime.
Spuščamo se, občudujemo prostorno ravnico z osamelo kmetijo, potem pa nas cesta skozi gozd popelje v dolino pod Žalostno Goro.
Tu sledi precej strm vzpon proti cerkvi Žalostne Matere Božje iz 17. in 18. stoletja s poslikanimi Svetimi stopnicami iz 18. stoletja, potem pa še sprehod do kombija, ki nas potrpežljivo čaka v Mokronogu. Da ne bi bili prehitro doma, se oglasimo še na kavici v Tržišču, kjer ugotavljamo: kolikor je dolg sprehod, še naprej se kaže pot ...
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar