Proti Canberri - 3. 2. 2008

Danes smo imeli celodnevno vožnjo z avtobusom iz Melbourna v Canberro. Skoraj 500 km, ampak za našega šoferja Davida je to mala malica. Vozi, pospešuje, razlaga, se uči slovensko in... se neznansko zabava, kot sam pravi. Najprej ravnina obrobljena z grički, potem grički, pašniki z mlakami za napajanje in evkaliptusi za senco goveji živini, ovcam, konjem. Redke vasice, tu in tam samotna kmetija, veliko zlatorumene in sivozelene barve. Naenkrat zelo zelene zaplate, ki jih Slovenci takoj opazimo - vinogradi. Ko zagledamo komunikacijski stolp na hribu, vemo, da smo prispeli v glavno mesto Avstralije, Canberro. Mesto so zgradili namensko za glavno mesto, da se Melbourne in Sydney ne bi kregala za ta prestiž. Veliko jezero z razčlenjeno obalo, ogromno zelenja, malo visokih zgradb, zato pa ogromna stavba novega parlamenta, kjer je eden izmed varnostnikov Slovenec, po rodu iz Maribora. Seveda naletimo prav nanj. Človek je imel solze v očeh, ko smo se poslavljali. Pred stavbo starega parlamenta lahko poklepetamo z Aborigini, ki tu kampirajo, protestirajo in se borijo za svoje pravice. Po večerji se je prilegel sprehod ob jezeru in zdaj bo čas, da naberemo moči za jutrišnji dan.