Z avtomobili smo v Radečah kot bi mignil. Takoj nad železniško postajo se svet postavi navzgor. Krepko je treba sopihati v strmino, ampak je vredno: še pred Čelovnikom zagledamo med travo prve kranjske lilije. Kar preveč fine se mi zdijo za na travnik, a mogoče se tu najbolje počutijo. Ob poti smo jih še srečevali in občudovali. Pri prvih vikendih zavijemo levo v gozd in se po ozki poti vzpnemo na 631 metrov visok Kincl. Na skali se počutimo kot na oltarju nad Radečami, pogled pa ob Savi splava tudi preko Loke proti Sevnici. Malica pri cerkvi se prileže, potem pa krenemo spet navkreber proti Mrzli Planini in Mrzlemu Polju. Danes se nam ne da na Veliko Kozje, zato se mimo Lovrenca in Zavrat dva spustiva v Loko, ostali pa mimo Žirovnice nazaj v Radeče. Kratko in sladko! Saj ni nujno, da s ture prihajamo domov vedno pozno popoldne ali zvečer.
Ni komentarjev:
Objavite komentar