Zakaj bi vedno šli na izlet z avtobusom? Zdaj, ko je postal novi predsednik Društva upokojencev Sevnica bivši uslužbenec Slovenskih železnic, se pa sploh spodobi, da kdaj uporabimo tudi vlak. Torek je bil dan za ta podvig. Vlak Mimara iz Zagreba je sicer zamujal dobre pol ure, ampak to je ravno prilika za kavico in kakšen čvek. Potem pa lepo udobno do Jesenic. Vmes še malica, ogledovanje pokrajine, ki jo sicer zmaka dež, nam pa to ne more do živega. Prestopimo na vlak za Novo Gorico in se čudimo Vintgarju in Blejskemu jezeru iz te perspektive, po predoru med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom pa smo kar malo razočarani nad barvo rek Bače in Soče. Kaj hočemo, je pač več dni deževalo! V Novi Gorici nas že čakajo avtobusi in vodič, ki nas popeljejo v Goriška Brda. Res so slikovite te vasice med vinogradi in sadovnjaki. Mi imamo čas le za obisk cerkve in muzeja ter galerije v Šmartnem, obiščemo pa tudi Dobrovo za slastno kosilo v gradu, nakup češenj in ogled vinske kleti. Če smo kaj pokušali? Seveda smo! Ampak na hitro. Vožnja na železniško postajo v Postojni je prava dirka in prispemo le tri minute pred vlakom. Do Ljubljane čas hitro mini, ko pa tam prestopimo na vlak za Dobovo, smo že skoraj doma. Približno dvanajst ur smo vandrali in za sabo pustili veliko kilometrov. Ter dokazali: na izlet je mogoče tudi z vlakom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar