26. 02. 18

Drožanjska cesta in Drožanje (Sveti Rok in Brezje) - 26. 2. 2018

Minus devet stopinj in trije od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica ob osmih na običajnem zbirališču: parkirišče pri rondoju v Šmarju (Sevnica). Kam? Skozi Naselje heroja Maroka in v hrib (uradno Grič) hitimo, da bi se ogreli. Saj mraz še ni prehud, če ne piha. Piha pa pogosto in nosi sneg, ga pometa po asfaltu in dela zanimive vzorce. 




V preddverju cerkve svetega Roka najdemo zavetje, da lahko v miru opazujemo vrtince snega v vetru - kot mali tornado se nam zdijo. 


Razgled na Sevnico in Boštanj je tudi vreden pozornosti. Doma na toplem si lahko na spletni strani Župnije Sevnica preberemo:

Na priljubljenem izletniškem hribu nad novim delom Sevnice stoji podružnična romarska cerkev Sv. Roka. Cerkev je najprostornejša in najlepša izmed vseh podružnic. Prebivalci širše sevniške okolice vedo za cerkev Sv. Roka, saj slovi že od nekdaj kot priljubljena in dobro obiskana božja pot.
Izročilo pravi, da naj bi bilo na mestu sedanje cerkve nekoč gradišče. Izročilo potrjuje dejstvo, da so blizu cerkve v preteklosti res odkrili ostanke predzgodovinskega gradišča. Cerkev je bila zgrajena v spomin na kugo, ki je tu večkrat morila v 17. stoletju. Letnica 1632, vidna v prvem nadstropju stolpa, je po vsej verjetnosti letnica postavitve cerkve. Leta 1734 so bili narejeni oba stranska oltarja, delo znanega slovenskega baročnega slikarja Valentina Metzingerja in domnevno prižnica. Stolp je bil k cerkvi dozidan pozneje, okoli leta 1750. Zvonik, ki je bil prvotno čebulast, je bil leta 1868 predelan in je dobil drugo obliko. V 19. stoletju je bila verjetno k zahodni stranici zvonika prizidana lopa. V 19. stoletju je cerkev privabljala romarje tudi zaradi bratovščine Sv. Valentina. Vsak član bratovščine je bil zato deležen duhovnih sadov: molitve in mašne daritve pri oltarju Sv. Valentina. Tudi to je močno privabljalo romarje k temu lepemu svetišču. Zadnji celovit okras je dobila cerkev leta 1913, ko jo je poslikal furlanski slikar Osvald Bierti iz Gemone.
Cerkev ima tri oltarje. Veliki oltar, posvečen Sv. Roku, je nastal je v prvi polovici 18. stoletja. Oba stranska oltarja iz leta 1734 Vrišer pripisuje Kranjskemu rezbarju. Kvalitetni oltarni sliki sta delo znanega ljubljanskega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Na levem oltarju je slika Sv. Kozma in Damijana, na desnem slika Sv. Valentina.



Lani maja smo si v okviru študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot ogledali tudi notranjost, 



zdaj pa hitimo naprej proti Kozincu


Škotsko govedo išče hrano v snegu, v bistvu je tako tudi v njihovi domovini. Vprašanje pa je, kako živali prenašajo velike temperaturne spremembe in poletno vročino. Ena od živali opletajoče se hodi po cesti izven ograjenega prostora in neuspešno sili v sneg. Kasneje se na cesti zruši in gospodar pride na pomoč. Ne uspe nam izvedeti, če je to zaradi bolezni ali premalo hrane.
Za nas tri je pa dobro poskrbljeno: pri gostoljubnih Cizlovih se pogrejemo ob prijetnem ognju, višnjevcu, jaegermeistru, kavi, pecivo, živahnem pogovoru, igranju s psičko ... Potem pa naprej skozi Brezje in v dolino Drožanjskega potoka


Ta kaže na nekaterih mestih pravo umetniško podobo: korenine in nekateri kamni so ozaljšani z ledom. Z Drožanjske ceste jo mahnemo v hrib mimo sadovnjaka in na cesti zašpilimo klobaso.
Prijeten občutek, ko osvežen od snega, ki naletava, in od  vetra prideš uživat domov na toplo!

Video:

Ni komentarjev: