19. 02. 18

Od Dolinška do Brezovice/Brezovca - 14. 2. 2018


Sonce mi prisije na okno, ob osmih pa se nas enajst od študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica sonči na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica). 

Foto: Nevenka Vahtar.
Najprej podelim srčkom čokoladne srčke, da se spomnimo na Valentinovo, potem pa se s tremi avtomobili zapeljemo skozi Boštanj do Dolinška na Vrhu pri Boštanju


Cesta je lepo očiščena, parkirišče pa ni posuto in pod tanko plastjo snega se zahrbtno skriva led. Kljub temu nam uspe parkirati in varno priti do križišča z glavno cesto in starega znamenja. 


Tu se potopimo v meglo in ta nas spremlja vse tri kilometre v eno smer in še toliko nazaj. 


Pri Žužkovih se spomnimo ostankov gomil in rastišča azaleje - rumenega sleča v bližini, ob cesti pa je tudi rojstna hiša pesnika, pisatelja in urednika Antona Umeka Okiškega (1838 - 1871). Na križiščih nas table opozarjajo na njegovo pot, po kateri smo že hodili, pa jo bomo spomladi ob priliki še ponovili. Po tem umetniku se imenuje tudi kulturno umetniško društvo, ki zelo aktivno prireja prireditve. 


Iz megle se izvije podoba cerkve svete Ane iz 17. stoletja, ki jo je leta 2002 močno poškodovala strela, v letih 2004 in 2005 so jo obnovili. 


O prizadevnosti domačinov priča tudi dom krajanov in gasilcev pri odcepu ceste v dolino Grahovice. Zaselek se imenuje Okič, uradno pa spada pod Vrh pri Boštanju


Končno smo pri lovski koči Brezovica/Brezovec Lovske družine Boštanj. Na tabli piše Brezovec, na zemljevidu tudi, domačini pa pravijo Brezovca ali Brezovica. Koča stoji v parku dreves, ki je ostanek nekdanjega parka 88 dreves za Tita. 
Mira Zupanc pravi:

Z loviščem Boštanj, s katerim od leta 1950 upravlja LD Boštanj, je pred 2. svetovno vojno upravljal Venče Jakil (1895 -1965) iz Krmelja, ki je imel v lasti tudi krmeljski rudnik. LD Boštanj je bila ustanovljena 1946 in je imela 16 članov, ob 70. obletnici  (2016) jih je bilo 62, najstarejši član šteje 91 let (po moje je to Vinko But), najmlajši pa 17 let. Lovska koča je bila slavnostno odprta 4.7.1958. Na veselici, ki je trajala tri dni, so spili kar 1100 litrov vina. Hladilnica za uplenjene divjadi je od leta 2013, prizidek koče pa je čisto nov (uradne otvoritve še menda ni bilo).  Moj oče (Seidl), ki je bil dolga leta upravitelj GG Sevnica in od leta 1955 član LD Boštanj, v svojih zapisih ta okoliš imenuje BREZOVEC. Najbrž sem bila na otvoritvi koče prisotna, pa se žal tega ne spominjam. Sem namreč večji del svoje mladosti preživela na Brezovcu.  

                                                                             Foto: Nevenka Vahtar.
Preko doline se nam delno odkriva Kamenško, mi pa občudujemo povečano zgradbo in se na njenem balkonu okrepimo s pijačo in pecivom. 


Hoja na povratku nam hitro mine ob razgovorih, opazovanju hiš in zanimivih starih dreves ob cesti, občasno pa se pokaže kakšen pogled proti dolini Mirne. 


Hodili smo dobri dve uri in prehodili okrog sedem kilometrov.


                                                                             Druga fotografija: Nevenka Vahtar.
Pri Dolinškovih posedemo v manjši gostinski sobi okrog tople peči in uživamo ob turški kavi in čaju. 




Potem pa presenečenje: megla se je umaknila in znajdemo se na žarečem soncu. Seveda se nam ne mudi v dolino: sprehodimo se ob zidanicah in ugotavljamo, kam vse nese naš pogled.


Tudi v dolini sije sonce in z mojega okna je Sevnica še vedno obsijana.

Video:



Ni komentarjev: