1. 02. 18

S Slapa na Kincl - 31. 1. 2018

Ob osmih nas je na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica) deset iz študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. Nevenka nas počaka v Loki pri Zidanem mostu. S tremi avtomobili se zapeljemo skozi Breg in Loko, potem pa zavijemo strmo v hrib v naselje Slap. 


Dani Bevc in Darja Bevc (Plazar) nas pričakata z nasmehom, pijačo za dezinfekcijo, dišečo kavo in pecivo. Zaslužna za to pa je tudi Darjina sestrična Mira Zupanc, ki je predlagala pohod v teh krajih. Tu na meji med Slapom in Obrežjem, pa tudi sevniško in radeško občino, imajo težave s plazovi in to se na cesti zelo pozna, čeprav pa so najhujši zdrs že uredili. 





Zaklepetamo se, potem pa začnemo hoditi navkreber. Dani pozna vsako hišo, vsako parcelo, steza je v bistvu njegova, saj jo skrbno vzdržuje. Pripoveduje nam na šegav način, da na Slapu živijo ubogi, revni ljudje in taki brez denarja. Ob parceli z okrog sto kvadratnimi metri pove, da so lastniki kar štirje in lahko si predstavljamo, kakšni dogovori so potrebni za napeljavo vodovoda, optike ali česa podobnega. Televizijski kabel imajo napeljan navzdol s Čelovnika, da je boljša slika.
Steza se lepo narahlo dviguje, pravi užitek je hoditi po njej, po strminah pa vidimo veliko padlih dreves, ki bodo strohnela in priskrbela hrano za drugo rastje. 





Na Kozičju smo že ob drugi priliki opazovali, kakšne prelom terena je nastal ob potresu pred davnimi leti. Tudi tu naletimo na tak usek, poln nenavadnih skalnih oblik in lisičjih jam.  




Pod nami se začnejo kazati Radeče in savska dolina z dvorcem Hotemež


Vzpenjamo se mimo nekaj hiš, občudujemo, kje vse ljudje živijo in, kako pametno izkoristijo vsak košček zemlje. 




Ob poti najdemo cvetoči žanjevec, nekaj je tudi teloha. 



Ko pridemo na greben, se nam na levi pokaže Smešnikova dolina in nad njo Malo Kozje. Do vrha in na vrhu nas malo masira veter, 




kljub temu pa uživamo v razgledu na Radeče in Loko. 


V gozdu na poti proti Čelovniku je neverjetno veliko ileksa - božjega drevca, vmes pa se košatijo cvetovi teloha


Premalo časa imamo, da bi šli do cerkve svetega Duha na Čelovniku, načrtujemo obisk v povezavi s pohodom do Pleša. 


Vračamo se po pobočju pod Kozičjem mimo zapuščenih hiš, ki žalostno propadajo. 



Veliko je padlih dreves in včasih moramo malo poplezati pod ali nad njimi. Povečini pa so steze res za uživanje.





Za konec nas Dani popelje na pravi vrt malih zvončkov in kronic in skupaj ugotavljamo, da bi z njim še radi kam šli.


Pohod ovrednotimo ob toplih napitkih v lokalu v Loki pri Zidanem Mostu: prehodili smo 4,79 kilometra v treh urah, eni minuti in osmih sekundah. Pri tem smo porabili 802 kaloriji, se naužili svežega zraka in prijetnega klepeta.

Malo pa smo gotovo grešili z žitnimi piškoti Darje Bevc. Ljubeznivo nam je zaupala, kako jih napravi.

300 g ovsenih kosmičev (lahko riževi)
300 g mešanih semen (grobo zmlete buče, lan, sezam, sončnice)
300 g masla
4 jajca
150 - 200 g rjavega sladkorja
200 g polnozrnate pirine moke
1 pecilni

Maslo raztopiš v večji posodi, na maslu prepražiš semena in kosmiče ter ohladiš. Penasto umešaš jajca in sladkor, dodaš moko s pecilnim. Vse skupaj dobro zmešaš, z malo žlico oblikuješ kupčke in polagaš na peki papir. Pečeš na 160 stopinj 15 - 17 minut.

Video:







Ni komentarjev: