Ob osmih nas je od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica) osem: ravno prav za dva avtomobila, s katerima se odpeljemo do Legoj.
Tam parkiramo, malo poklepetamo z "osteoporoznicami",
potem pa krenemo v hrib proti Dobravi. Sneg je skopnel in na več mestih nas pozdravljajo zvončki, pri hišah pa tudi narcise.
Zgornjo sliko je posnel Ljubo Motore.
Pri Vovkovih je še posebno lepa kombinacijami malih navadnih zvončkov in jaric. Požirek ali dva "ta kratkega" se pa tudi prileže. Še malo klepeta, ukvarjanja z mladim psičkom, potem pa naprej.
Pogledi se vse bolj odpirajo: še posebno lepi so proti Kumu, Leskovcu, Brunku, Velikemu Kozjemu; v tem okviru pa se vije Sava in počivata Kompolje in Šmarčna s svojimi polji.
Po gozdni poti se dvignemo do Zleteč (v bistvu pa smo do sedaj ves čas uradno na Ledini), se igramo z odsevi v luži, potem pa malo postrani in navzdol v gozd. Strmo pod nami je zaselek Črete,
mi pa hodimo po lepo vsekani poti navzdol, prečkamo nekaj bistrih mini potočkov, slišimo pod sabo vlake in promet na cesti, nazadnje pa se znajdemo pri Tuhtarju na Orehovem.
Z Vinkom previdno kreneva preko obeh tirov in loviva motive Kompolja, Razborja, za njim se vidi celo Lovrenc. Pot med železnico in Savo je nekaj časa ozka, potem pa se razširi v pravo "avtocesto" po nasipu.
Sonce nas lepo greje, ko pridemo do avtomobilov, kar obsedeli bi na toplem. Še bolj na toplo gremo na kavo v pričakovanju lepega popoldneva.
Sicer pa smo v dobrih dveh urah in pol prehodili več kot osem kilometrov: z veliko vzpona in spusta.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar