Sedem nas je od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica in z dvema avtomobiloma se odpeljemo s parkirišča pri rondoju v Šmarju (Sevnica) proti Brežicam. Že na Gornjem Lenartu nas zgrabi želja po kavi in ustavimo se v Baru Santa Maria.
Nekako se mi dozdeva, da je ta lokal v povezavi s Primožem Kozmusom in res je: pozdravi nas njegova tašča. Takoj se zaklepetamo, potem pa še z dvema "oranžnima" iz skupine Šola zdravja Brežice, saj so nam bili ravno oni mentorji ob ustanavljanju skupine v Sevnici. Ampak treba je naprej: zapeljemo se mimo gradu in parkiramo v bližini hidroelektrarne Brežice. Na njihovi spletni strani lahko preberemo:
HE Brežice je peta hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z nazivno močjo 47,4 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji in povprečno letno proizvodnjo 161 GWh.
HE Brežice bo v slovenski elektroenergetski sistem prispevala približno en odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije v Sloveniji, proizvajala pa bo tudi vršno energijo ter nudila možnosti za prodajo sistemskih storitev. Predvidena je polna avtomatizacija elektrarne in obratovanje brez posadke ter daljinsko vodenje iz centra vodenja.
Priprava dokumentacije in gradnja je potekala od leta 2006 do 2017. Uradno so elektrarno odprli 27. septembra 2017 in oktobra so začeli s poskusnim obratovanjem.
Prostor pred elektrarno je prijetno urejen z informativnimi tablami pod naslovom Življenje s Savo. Nekaj podobnega imajo tudi v Krškem; na Vrhovem, v Boštanju in na Blanci pa nič. Ogledamo si zanimive podatke o življenju ljudi ob Savi, o rastlinstvu in živalstvu ter elektrarni.
Po mostu se potem napotimo mimo elektrarne na nasip.
Na desni vidimo neke vrste ribjo stezo, ki pa po moje nima dovolj vode, da bi služila svojemu namenu.
Nazaj se oziramo na oba stara mostova preko Save in Krke.
Na nasipu pošteno piha, zavijamo se v bunde in vlečemo kapuce in šale na glave. Pod nogami ležijo kamenčki zanimivih barv, za posebne umetnine pa poskrbi tudi led na lužah. Sava za jezom izgleda kot morje, zanima nas, kakšen je nasip na drugi strani, na vodi opazimo tudi kormorane, v strugi pa naprej v smeri Krškega nekaj otočkov. Ozemlje ob nasipu je delno še neurejeno z naritimi kupi zemlje. Za ribiče so napravljeni prostori za lov, verjetno tudi za tekmovanja.
Zgornjo sliko je posnel Ljubo Motore.
Ko se naužijemo nasipa, se obrnemo in delno po cesti pod nasipom vrnemo v Brežice.
Mimo gradu zakorakamo v stari del mesta, kjer občudujemo oznake točk, pomembnih v zgodovini.
Premami nas Gostilna in pizzerija Santa Lucija, ki nas preseneti z notranjo opremo v starem stilu. Pročelje nosi letnici 1641 in 1695. Ob toplih napitkih izvemo, da je bila to stara meščanska hiša z lekarno, ki so jo pred 16-timi leti v dveh mesecih prenovili v baročnem stilu. Poslikave so delo mojstra Sumraka. Z zanimanjem pokukamo tudi v nadstropje, kjer je sta kuhinja in restavracija, zraven še stranišča, v smeri Save pa je spodaj velika terasa. Poleg kulinaričnih dobrot pogosto ponujajo tudi koncerte in druge prireditve.
Vrnemo se k avtomobiloma in krenemo proti domu.
V uri in tričetrt smo prehodili skoraj sedem kilometrov.
Mrzlo, a kljub temu prijetno dopoldne je bilo tole!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar