Osem se nas zbere od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica - ob osmih na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica). Ravno prav za dva avtomobila, s katerima odbrzimo do Vrhovega. Po cesti mimo pokopališča začnemo korakati proti Loki pri Zidanem Mostu.
Ogledujemo si različne oblike kozolcev in nam je žal tistih, ki propadajo. Kukamo proti Šentjurju na Polju, ki je že na drugi strani Save, ogledujemo rešitev na sončni elektrarni, da sneg z nje ne pada na cesto,
potem pa prečkamo Savo. Domačinka nam sicer odsvetuje pot ob Savi, mi pa vseeno krenemo po njej in prav prijetno je hoditi po steptanem snegu.
V Savi se odslikavajo drevesa, predvsem so to jelše, in pa Ribiški dom na drugi strani reke.
Desno pa se nam kaže Loka z značilno stavbo šole, pred njo je železniška postaja, desno od nje cerkev in graščina - del Trubarjevega doma upokojencev.
Kmalu po prehodu preko železnice občudujemo mozaik ob hiši na desni strani ulice.
Že sta tu cerkev svete Helene in velik Župnijski dom, mi pa si privoščimo kavico v lokalu Trubarjev hram, ki izgleda tudi priljubljeno zbirališče za domačine.
Po odmoru na toplem nas zunaj preseneti "babje pšeno" v obliki drobnih kroglic, ki pa nas ne moti preveč.
Nazaj na Vrhovo se napotimo preko polja, kjer stoji nekaj zanimivih kozolcev. Na Vrhovem nas premamo pekarna, ki ima res bogato izbiro kruha in peciva, najbolj pa hvalijo okusen burek. Res je greha vreden!
Za skoraj sedem kilometrov smo porabili uro in štirideset minut.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar