16. 9. 20

Prekmurje - 15. 9. 2020

Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica ta teden izjemoma hodi v torek. Zbor osmih udeležencev in udeleženk ob sedmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica), s kombijem po cesti ob Sevnični in preko Planine pri Sevnici do Šentjurja


Tu smo pa že potrebni kave, ki jo najdemo v lokalu z zanimivo urejenimi stranišči.

Potem pa kar naprej: na avtocesto, po njej do izvoza Murska Sobota, potem pa malo počasneje do razpotegnjenega kraja Ižakovci (okrog 800 prebivalcev), kjer ni težko najti Otoka ljubezni na Muri. 


Parkiramo in se odpravimo proti reki, ki nas preseneti s hitrim tokom, pa tudi umazano barvo. 

Foto: Vinko Šeško.
Najprej se fotografiramo pri moderno oblikovanem srcu, tudi prostor za obešanje ključavnic je blizu, 



potem pa odpravimo mimo plavajočega mlina in broda. V viru si lahko preberemo:

Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo preko 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo preko vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina. Mlin v Ižakovcih je bil zgrajen leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. Mlin je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih). V prostorih mlina je posebna soba za mlinarja, ki v mlinu melje ajdovo, pšenično, rženo, pirino in koruzno moko.

Brod v Ižakovcih in brod v Melincih sta dva od skupno štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji. Brod sestavljata dva plitva čolna (kumpa), povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodnikova utica. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka.



Sprehodimo se ob reki, opazujemo vrtince v vodi, se pogovorimo z ribičem, potem pa zavijemo globje v gozd, v katerem prevladujejo topoli, nekateri res debeli. Pri lovski preži zavijemo nazaj, si ogledamo predstavitev Büjraštva, Tkalsko delavnico, svojo stojnico pa ima tudi izdelovalka drobnih lončarskig izdelkov.


Za evro in pol se popeljemo na prleško stran Mure, sprehodimo po stezi 



in ujamemo nekaj motivov na drugi strani reke. Voznina velja tudi za povratek in nam ni treba plavati. 


Med drevjem je veliko prijetnih objektov za posedanje in piknike, zato se tu okrepčamo z malico. 


Potem pa se preko Mosta na Otok ljubezni vrnemo na parkirišče.

Zdaj pa proti severu: Beltinci, Gančani, Bogojina, Filovci, Strehovci in Dobrovnik. 


Tu zavijemo do kompleksa Bukovniškega jezera, ki nudi več plačljivih parkirišč, tudi za avtodome, prijetne lokale, možnost ribolova, počitka in sprehodov, kampiranja, piknikov in športnih aktivnosti. Uredili so tudi Pustolovski park in Pravljični park, vse izgleda veliko bolje kot pred leti. Najprej se okrepčamo s kavo, 


potem pa sprehodimo po poti proti Strehovskim goricam


med hojo pa si lahko spočijemo oči na pravih preprogah zimzelena (žingerca) med drevesi. 


Klopotci v vinogradih so že pripravljeni, nekaj trt pa je bolj žalostnih, mogoče so to tiste za ekološko pridelavo grozdja brez škropljenja. 


Druge obetajo zdrav in obilen pridelek. 



Nekatere zidanice in hiše so lepo obnovljene v lokalnem stilu, 


Spodnji posnetek je delo Vinka Šeška s samosprožilcem.
najbolj nam je všeč Vinotoč Urisk.



Pred povratkom k jezeru se ustavimo še pri kapelici svetega Vida in umijemo pri Vidovem izviru, ne vzamemo pa si časa za 26 energetskih točk, ki naj bi z blagodejnim in zdravilnim sevanjem ponujale sprostitev in obnovo vitalnih energij.

Bukovniško jezero je umetno jezero veliko 4,5 hektarov, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica. Jezero nudi domovanje mnogim ribam, zlasti krapom, amurjem, tolstobikom, smučem, linjem in drugim; gozdovi okrog njega pa številnim živalim. 


Sprehodimo se okrog njega, nismo pa navdušeni nad barvo vode, verjetno pa krapi v njej uživajo.

Če smo že v Dobrovniku, bi bilo škoda, da ne obiščemo podjetja Ocean Orchids z 10 letno zgodovino, kjer je zaposlenih 40 ljudi, z vzgojo 2 milijona orhidej letno pa so vodilni v tem delu Evrope. 


Od mojega zadnjega obiska pred leti so povečali in polepšali prodajne prostore, 


Tropski vrt je tudi dvakrat večji, posedeti in osvežiti se je mogoče v Tropskem baru, otroci pa imajo dovolj igral, da jim ob obisku ni dolgčas. Za ogled Tropskega parka pobirajo pet evrov vstopnine, dva evra pa ti odštejejo, če v trgovini kaj kupiš. Tudi cene za orhideje niso pretirano visoke. 


V senci se nam prileže hladna pijača, prevladuje pivo.

V okolici kraja Beltinci zavijemo na avtocesto in po poti prihoda srečno prispemo nazaj v Sevnico. 


Res zanimiv in prijeten dan!

Video:









Ni komentarjev: