21. 09. 20

Preko Libne v Krško - 21. 9. 2020

Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica, pet nas je, danes namerava z vlakom ob 8.20 do Libne. Vlak ima 14 minut zamude, zato si privoščimo še kavo, z nakupom vozovnic pa ni problema, ker imamo vsi zastonjske karte. Sprevodnika prosimo, naj malo popazi, da se bomo na Libni vsi izkrcali, ker nam gre malo počasneje po tistih nerodnih stopnicah starih vagonov.


Spodnji posnetek je delo Vinka Šeška.
Železniška postaja Libna, ki sicer stoji v naselju Spodnji Stari Grad z mnogimi novimi hišami, že dolgo ni "naseljena". 


Gremo malo naprej in smo v naselju Stari Grad, ki ima tudi cerkev svetega Miklavža, katere začetki segajo v leto 1627. Tu je bil včasih stari tok Save in leta 1828 ali 1829 so se ljudje, ki so bili pri maši, komaj rešili pred naraslo vodo, kljub temu, da je sveti Miklavž med drugim tudi zaščitnik pred nevarnostjo vode. V bližini opazimo tudi Kraljevsko dvorano Jehovovih prič, na desni strani pa na rahli vzpetini približno sto metrov stran cerkev Matere Božje v Dolenji vasi pri Krškem. Prvotno stavbo so zgradili leta 1627 in kot cerkev svetega Miklavža spominja na kugo. V naselje je tudi trgovina Kmečke zadruge Sevnica.

Prečkamo cesto in se napotimo med hišami, potem pa v hrib na zgornji plato, kjer je baje v nekem gospodarskem poslopju še del zidov nekdanjega starega gradu. To nam potrdijo tudi domačini, ki nam prijazno ponudijo prijetno hladne in sladke fige z drevesa. 


Pri drugih, lepo urejenih hišah, ni videti nikogar: odrasli so v službah, otroci pa v šoli, pozdravljajo nas le psi. 





Spodnjo sliko je posnel Vinko Šeško.
Asfaltirana cesta preide v gozdno pot, ki nas vodi skoraj po ravnem in dolgo časa lahko uživamo med skrivenčenimi hrasti, bukvami, praprotjo ... gozda Črna Mlaka. Levo in desno se cepijo mnoge poti, veliko je kolesarskih, tudi z umetno napravljenimi ovirami, mi pa se držimo glavne.

Ko zavijemo na levo, nas premoti zgornja pot pod daljnovodom, a kmalu ugotovimo, da moramo po spodnji. 



Tu se znajdemo med pravo mrežo jarkov, ki se vijejo po nekem sistemu, na določenih mestih so nekdanja skopana utrjena mesta. To so strelski jarki iz druge svetovne vojne, ki so jih ujetniki in domačini morali kopati za Nemce, da so se ti vkopali in nadzirali področje daleč naokoli. Seveda takrat to območje ni bilo tako poraslo z gozdom.


Ko pridemo iz gozda med vinograde, se nam odpre pogled na Vrbino, Savo - "Brežiško morje", pa tudi velike pokrite površine - nasade jagod in zelenjave, nuklearne elektrarne iz leta 1981 pa tudi ni mogoče zgrešiti, že zaradi dima ne. Pod nami so med vinogradi in travniki posamezne hiše, 


prijazno pa nas vabijo tudi na klopco


Foto: Vinko Šeško.
d
a si odpočijemo in uživamo v  razgledu. Malo se okrepimo, klepetamo in sončimo.

Ko nadaljujemo pot, se nam na severni strani pokažeta dve cerkvi in po dolgem ugotavljanju ugotovimo, 


da je leva na Kremenu (Bučerca)


desna pa na Zdolah

Pred končnim vzponom se še malo spustimo, potem pa zakorakamo mimo lovskega doma 



Spodnjo fotografijo je posnel Vinko Šeško.
do cerkve svete Marjete. To je najstarejša cerkev v župniji Videm (1580), sicer pa je bil ta kraj obljuden že v prazgodovini (700 - 400 pred našim štetjem), o čemer pričajo najdene gomile. Gledamo proti tovarni Krka, trgovskemu središču Qlandija, gradu in vinski kleti v Leskovcu, cerkvi svete Jožefe na Trški gori, kamnolomu v Guntah, Sremiču (Grmadi) in Kremenu (Bučerci). Ugotavljamo, da je Krško z okoli sedem tisoć prebivalci res nekaj posebnega: Župnija Videm spada v Škofijo Celje, Župnija Krško pa pod škofijo Novo mesto. Sicer pa je skrajni čas za počitek in malico pri prijaznih omizjih.

Spustimo se v gozd, 


za nekaj časa stopimo iz gozda med vinograde, potem pa se spet spuščamo po gozdu vse do cerkve svetega Mihaela v Krškem (Videm). 


Tam vidimo zanimiv znak za Pešbus - zbirno mesto za šolarje, da peš v spremstvu odraslega odidejo v šolo.

V lokalu Lokal imamo dovolj časa za pivo in klepet. 


Prehodili smo nekaj več kot devet kilometrov, na poti pa smo bili s postanki vred tri ure in dvajset minut.

Na Železniški postajo Krško iščemo senco in se ob stojiščih koles za izposojo sprašujemo, kdaj bo kaj takega tudi v Sevnici. 

Preživeli smo nekaj lepih uric v naravi in prijetni družbi!

Video:


Ni komentarjev: