Vreme je bolj kislo, mi pa zgodnji pri zajtrku. Če tudi dež je, al' snega, al' toča: nič zato! Mi sonce v sebi nosimo. Odločimo se za krajšo turo: najprej se zapeljemo v Krajnsko Goro, uživamo ob kavicah, potem pa parkiramo v Gozdu Martuljku.
Foto: Vinko Šeško.
Kar takoj na pot mimo tabel z opisi znamenitosti in ostankov kope. 
Prijetno je hoditi ob žuboreči vodi, čeprav kmalu dobivamo vodo tudi iz zraka. Odpiramo dežnike, natikamo anorake in kapuce
ter napredujemo mimo pravega naselja možicev iz kamenja,
Spodnji posnetek je delo Vinka Šeška.
potem pa po stopnicah, da lepo vidimo spodnji slap. Nekateri zagotavljamo, da do zgornjega pa ne gremo, 
potem pa kar vztrajamo v strmini in pridemo tudi pod njega. No, najbolj vztrajni čisto do njega.
O obeh slapovih v viru lahko preberemo:
Pod Špikom boste našli dva slapova - bisera slovenskega alpskega sveta. Še posebej spektakularen je Zgornji Martuljkov slap, ki se spušča v treh stopnjah prek 110 m navpične stene. Pot do njega je sicer dokaj lahka, pot v bližino slapa pa je primerna le za dobro opremljene gornike! Zatem potok nadaljuje pot preko planine Jasenje in kot Spodnji Martuljkov slap pade čez 50 m visoko steno v 400 m dolgo in ozko, v apnenec izoblikovano sotesko - Martuljkovo sotesko.
Na povratku se malo okrepčamo, potem pa nas zvabi povabilo v Brunarico pri Ingotu.
Brv preko suhe struge malo čudno zgleda, ampak, ko se topi sneg ... Smo že pri kapelici in obeležju, potem pa mimo petih združenih lip k Ingotu.
Foto: Vinko Šeško.
Iz pikčastih lončkov zadiši bezgov čaj, nekaterim prija telečja obara, drugim jabolčni zavitek, tretjim kislo mleko ... Na poti nazaj v Gozd Martuljek tudi drobne dežne kapljice ponehajo in nadaljuje se lep dan.
V Slatni se sprehajamo po okolici,
nekateri nabirajo gobe,
Foto: Vinko Šeško.
pojemo okusen obrok, 
Foto: Vinko Šeško.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar