Rogla - 13. 7. 2022

Šest nas je od študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje na Železniški postaji Sevnica in se z vlakom ob 5.33 odpeljemo proti Mariboru. Direktni vlak je to in z njega ogledujemo kljub suši še lepo zeleno pokrajino. 

Ob pol osmih smo v Mariboru in nestrpno čakamo na avtobus ob osmih za Roglo, ki ustavi na drugi strani Avtobusne postaje Maribor na Mlinski ulici. Zastonj je že drugo leto, namenjen pa je domačinom in gostom. Iz proračuna ga plačujejo občine Zreče, Oplotnica, Vitanje in Slovenske Konjice (Turistična destinacija Rogla-Pohorje); prevoz in vodenje izvaja podjetje Avtoprevozništvo in turistična agencija Pohorje Turizem iz Slovenske Bistrice ob sredah in petkih, avtobus pa odpelje iz Maribora ob osmih in enajstih. Ustavimo se v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah in Zrečah, kjer vstopi tudi vodička Ilona. Razdeli nam informativne letake in predstavi vse štiri občine. Same Zreče zagotavljajo 4000 delovnih mest, prevsem UNIOR (Univerzalno orodje), ki temelji na stari kovaški tradiciji, povezan pa je tudi z razvojem turizma. 

Vzpenjamo se po cesti in pred nami se odpirajo zeleni gozdovi, vmes pa jase s kmetijami, ki so večinoma izletniške. Na južni strani Pohorja sega poselitev vse do tisoč metrov nadmorske višine, sicer pa se to staro gorstvo razteza okrog 50 kilometrov v dolžino in obsega 800 kvadratnih kilometrov površine. Kar 80 procentov površine je gozda, vmes pa so planje - visokogorska travišča, ki jih je človek izkrčil za pašo. Magmatske in metamofne kamnine ne prepuščajo vode, nastaja plast kot spužva, ki do določene mere vpija padavine, potem pa voda izbruhne na površino. Lep primer za to so Lovrenška jezera z značilnim rastjem in živalstvom. Človek je tu živel že v kameni dobi, znal izkoristiti, kar mu je nudila narava. Včasih celo preveč, saj je posekal bukove gozdove za prodajo in pepeliko (bukev pepel) za izdelavo stekla iz kremenčevega peska. Včasih je bilo na Pohorju 16 glažut in njihovi izdelki so bili zelo cenjeni. Sicer pa je pohorski človek kot oreh: trd na površini, mehak v notranjosti, predvsem pa zelo gostoljuben.

Avtobus ustavi na Rogli v bližini Hotela Natura in štiri se napotimo z vodičko do vhoda Poti med krošnjami, ostali dve pa po svoje raziskovat Roglo. Odpirajo ob pol desetih, zato imamo dovolj časa za ogled podatkov o tej Poti, ki so jo odprli 20. 9. 2019 in navdušuje z novo perspektivo narave, tokrat naravnost med vrhovi pohorskih smrek - narava, kot jo vidijo ptice. Največji naklon poti, ki je široka skoraj dva metra, je 6 procentov in tako primerna tudi za otroške in invalidske vozičke. 1043 metrov dolga pot se med smrekami vije do 20 metrov visoko, potem pa na 37 metrov visoki stolp, 

ki ponuja nepozaben pogled po pohorskih gozdovih in daleč naokrog. 

Tobogan v obliki močne jeklene cevi okrog središča stolpa te za dva evra popelje na iskrivo vožnjo, dolgo več kot 60 metrov. Dobiš posebno vrečo, v katero vtakneš noge, na en del pa sedeš in se držiš za zanko. Potem pa gre kot po makadamu, ker površina zaprte cevi ni čisto gladka. Za svetlobo služijo okrogle line, na koncu pa se ti mora malo odvrteti, preden  vstaneš. Ker sem to preizkusila že lani, tokrat nisem delala gneče med mladimi, željnimi adrenalinske vožnje. 

Ne moremo se načuditi, da sta nemška in češka firma stolp zgradili manj kot v štirih mesecih, vgradili 280 ton jekla, 755 kubičnih metrov lesa (duglazija in macesen), pri tem uporabili okrog 112 tisoč vijakov; ob vsem tem pa niso pretirano poškodovali gozda. 

V Evropi in v Kanadi so zgradili že 13 stolpov, vsak je malo drugačen, večino elementov pripeljejo na gradbišče že pripravljenih, od slovenskih podjetij je tu sodelovalo le eno. Ob Poti so tri adrenalinske postaje, ko hodiš po malo bolj majavih tleh in po mreži, če to želiš. Z vodičko se ustavimo na treh poučnih postajah: na prvi so predstavljene kamnine tega področja: granit, tonalit, marmor, čizlakit, škril ..., na Pohorju so našli tudi premog, magnetit - železov oksid pa zna zmešati inštrumente letal, ki letijo preko Pohorja. Na drugi postaji se pogovorimo o rastlinah: borovnice, robidnice, arnika, gobe; na tretji so na vrsti živali: gams, ruševec, potočni rak, 700 vrst metuljev...

Zdaj pa je že skrajni čas za kavo, potem pa pohod do Koče na Pesku. Kosilo si je treba zaslužiti. Dobre pol ure nas pot vodi mavzdol: Marjeta predlaga položnejšo, 

na kateri res uživamo med počesano travo pod vitkimi smrekami in neštetimi mravljišči. Vodička nam je že prej razložila, kako so včasih na črno pobirali mravljinčna jajčeca in jih prodajali na Dunaj farmacevtski industriji. Dva tedna dela in si lahko zaslužil za nakladalko. Ob poti je tudi veliko borovničevja, nekaj je prav visokih grmov, najdemo pa eno samo borovnico.

Pri Koči na Pesku vabijo mize v prijetni senci in ne moremo se upreti specialitetam: 

gobovi juhi z ajdovimi žganci, pohorskemu loncu (več vrst mesa in zelenjave, ješprenj, krompir, fižol, gobe, slanina). Za pohorsko rezino, omleto ali borovničev zavitek ne ostane nič več prostora. 

Malo še posedimo ob pijači in pogovorih, potem pa počasi nazaj na Roglo. Da nam kakšnih 45 minut ni prenapornih, napravimo nekaj postankov, 

tudi pri skupini hišic in igral za otroke.

Sledi še sprehod okoli Cerkve Jezusove spremenitve na gori, ki je bila posvečena leta 2010. Krasijo jo zanimive orgle, v cerkvi so tudi trije zvonovi, posvečeni v čast svetemu Petru, zavetniku kovačev, svetemu Roku, zavetniku kmetov in pastirjev, ter sveti Barbari, zavetnici rudarjev. Tako so vsi trije zvonovi povezani s pohorskim življenjem in delom. Ogledamo si še okolico hotelov Planja in Rogla, bungalove, apartmaje, počitniške hišice - vse je lepo prirejeno okolju in se skriva v zelenju. Ob kavi posedimo na terasi ob 1360 metrov dolgem Adrenalinskem sankališču Zlodejevo, za spust pa se ne more nobena odločiti (za odrasle 8 evrov, otroke 6).

Ob pol šestih se je treba posloviti od Rogle, kar žal nam je: odlično smo se počutile na do 21 stopinj toplem zraku z občasnim rahlim vetrcem (v senci so prav prišli dolgi rokavi), pod temno modrim nebom in med razkošno zelenimi smrekami. Pet minut pred sedmo smo v Mariboru, vlak odpelje ob 19.22, malo pred pol deseto zvečer smo v Sevnici. 

ČUDOVIT DAN!

Obisk leta 2021.

Več posnetkov

Video: