Cankarjev vrh in Tivoli - 18. 6. 2026

Skupina Posebna prijateljska potepanja: dvanajst se nas pelje z vlakom v Ljubljano (odhod iz Sevnice ob 7.38), ena se nam pridruži v Ljubljani. 

Nepričakovano se pripeljemo na glavno železniško postajo in si kar tam privoščimo kavo in priboljške. Do Bavarskega dvora se napotimo peš in tja kmalu pripelje avtobus linije 18, s katerim se zapeljemo do postajališča Večna pot. Malo nazaj in že smo na poti na Cankarjev vrh. K sreči je speljana po senci, se pa kar precej vzpenja. 

Foto: Marta Brežan.

Spodnja posnetka: Marjetka Sagaj.

Pa ne dolgo: v manj kot pol ure smo pri Cerkvi Marijinega obiskovanja, izpred katere zremo proti Krimu. Spustimo se do Gostilne Rožnik, ki nas preseneti s ponudbo jedi z žlico (jota, ričet, golaž) in sladkih priboljškov. Seveda vse skupaj izkoristimo, tudi tekoče zadeve.

Spodnji posnetki: Marta Brežan in Nada Knez.

Naprej pa po široki poti v smeri Šišenskega hriba, ki ga pa ne osvojimo, prej zavijemo navzdol proti Tivoliju. Na robu gozda sledi kratek počitek, potem pa pod Tivolskim gradom po Jakopičevim sprehajališču, kjer so razstavljeni zanimivi posnetki izseljeniških srečanj in piknikov. Kar po tratah krenemo proti ribniku in se vmes ozremo na spomenika Edvarda Kocbeka in Borisa Pahorja. 

Ribnik nas preseneti z bogastvom belih in rdečih cvetov lokvanja, vmes pa drsi po vodi družina labodov s štirimi še sivimi mladiči. 

Tudi vrtnice zraven ribnika še lepo cvetijo in kar ne moremo se ločiti od vseh njihovih lepot. Lokal Čolnarna je lepo obnovljen in se v njem lahko okrepčamo.

Ozračje se je precej segrelo, zato nam je kar prav, da je postajališče linije 14 Pod Rožnikom v bližini in se lepo na hladnem zapeljemo do Bavarskega dvora. Od tam na Železniško postajo Ljubljana ni daleč, regionalni vlak ob 15.35 odpelje z nje in ne s "Vzhodne postaje" z nadomestnimi peroni, okrog petih smo v Sevnici.

Nekaj podatkov je pod videom.
Video:

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib obsega okrog 460 hektarov površine in je za Ljubljano poleg Golovca (827 hektarov) pomembna zelena površina. To je mestni gozd, gozd s posebnim pomenom, ki pa je pretežno v privatni lasti. V njem so živalski vrt, smučarski objekti, Koseški bajer v nekdanjem glinokopu, naravna rezervata Mostec in Mali Rožnik, pomembna mokrišča. V parku najdemo skoraj tri tisoč vrst organizmov. Veliko je pohodniških poti, na žalost niso označene, označena je le krožna učna Jesenkova pot. To območje obišče milijon in sedem sto tisoč obiskovalcev in obiskovalk letno, na dan 200 - 250, včasih zabeležijo tisoč do dva tisoč prehodov dnevno. Včasih je bilo tu zavetišče za gobavce in pribežališče mestnim prebivalcem v času epidemij.

Del Rožnika se imenuje Cankarjev vrh na nadmorski višini 394 metrov (višji je Šišenski hrib - 429 metrov). V Gostilni Rožnik, ki ima osnovo že v 19. stoletju, je od 1910 do 1917 živel Ivan Cankar in tu baje napisal delo Podobe iz sanj. V tem času so ga obiskovali prijatelji, med njimi tudi Oton Župančič. V manjši stavbi so uredili spominsko sobo, ki pa je le redko odprta, na dvorišču stoji tudi Cankarjev kip, ki ga je oblikoval kipar Frančišek Smerdu. V bližini se dviga Cerkev Marijinega obiskovanja z značilno rdečkasto barvo. Cerkev je tu bila že v 16. stoletju, to pa so zgradili v 18. stoletju, je baročna z opremo iz 19. stoletja. Travnik pod cerkvijo poznamo po prvomajskih praznovanjih, tu so do pred kratkim podeljevali tudi nagrado kresnik za najboljši roma preteklega leta.

Park Tivoli nosi ime po zabaviščnem parku v Københavnu na Danskem (iz leta 1843 - najstarejši na svetu), podobna pa sta tudi v Rimu in Parizu. V baročnem obdobju so v Ljubljani nekateri lastniki načrtno urejali svojo okolico. Načrt za prvi javni park pa je nastal v času Ilirskih provinc, oblikoval ga je francoski inženir Blanchard. Odprli so ga leta 1813. V njem so delali različni vrtnarji, županu Ivanu Hribarju je svetoval tudi Maks Fabijani. Med 1921 in 1939 je park preuredil Jože Plečnik. V njem so sedaj otroška igrišča, Kopališče Ilirija, Športna dvorana Tivoli, Cekinov grad (Muzej novejše zgodovine) in Tivolski grad (Mednarodni grafični likovni center). Ribnik ima bogato zgodovino: uredilo ga je nemško drsalno društvo za drsanje in čolnarjenje, leta 1906 ga prevzame občina. Med obema vojnama opustijo drsanje, kasneje tudi čolnarjenje. Danes so v njem okrasne in druge ribe, lepo so se razrasli lokvanji, med njimi plava labodji par. Ribnik vsebuje 5000 - 7700 kubičnih metrov vode, njegove mere so 140 krat 50 metrov, globina 0,9 - 1,3 metra. V bližini je rastlinjak in manjši botanični vrt, največ je nasajenih vrtnic.