19. 6. 2026

Volčji Potok - 8. 6. 2026

Vremenska napoved za dneve od torka do petka: dež, torej ostane za potepanje ponedeljek. Pet se na zbere za vlak ob 7.38 z Železniške postaje Sevnica, ena se nam pridruži v Ljubljani. Ob desetih nas avtobus odpelje proti Volčjemu Potoku in v manj kot uri smo na cilju.

Vstopnina devet evrov in pol za upokojene in že smo v soncu obsijanem Arboretumu. Danes nas zanimajo predvsem vrtnice in prve so na vrsti tiste papeške, ki so jih vzgojili iz cepičev vatikanskih vrtov in poletne rezidence v Castel Gandolfu. 

Foto: Marta Brežan in Marjetka Sagaj.

Rožni vrt je v obliki geometrijskega vzorca Trga svetega Peta v Vatikanu, krasi pa ga tudi kip Terezije iz Lisieuxa.


Ne pozabimo na orhideje, kaktuse in metulje






potem pa se podamo v zgornji rozarij, ki ga urejajo že od leta 1963 in pričara bogastvo 600 vrst vrtnic (skupaj jih je v parku okrog 1.300 vrst). Najrazličnejše barve, oblike, tudi dišeče, nekatere plezajo po drevju in z njimi tvorijo razkošne šopke.

Foto: Marta Brežan.
V enem od ribnikov so zacveteli lokvanji, pri slapu pa se košatijo različne vrste host.

Nekaj se nas odpravi po gozdu na vrh hriba z ostanki gradu, ki je bil že v 17. stoletju razvalina. Povzpnemo se po 47 stopnicah na deset metrov visoki razgledni stolp, ki so ga postavili leta 2023. Z njega se nam odpira pogled proti jugu, proti severu pa se nam kažejo Kamniško-Savinjske  Alpe s Kamniškim sedlom. 


Spustimo se spet v dolino in sprehodimo še do travnika s spodnjim rozarijem. Razveselijo nas košati cvetoči grmi in spet vzpenjalke po drevesih.

V tako lepem okolju čas res hitro mine in že moramo na avtobus ob treh proti Ljubljani, potem pa z vlakom domov.

Dobra odločitev za obisk na dan, ki je bil s soncem obsijan.

Nekaj podrobnosti:

Posestvo Volčji Potok so imeli različni lastniki: ob koncu 16. stoletja družine Bonhomo, potem Burger, Gozani, leta 1882 pa ga je kupil ljubljanski veletrgovec Ferdinand Souvan I in leta 1885 preuredil dvorec, nekatere pred dvorcem ležeče njive in travnike pa zasadil z drevjem in napravil park, ki ga je obdal z zidom. Po njem je posestvo podedoval sin Leon, ki je parku okoli graščine 50 let posvečal hvale vredno skrb. Podrl je obzidje prvotnega parka, ga razširil in uredil.  Vanj je zasadil domače in eksotično drevje, ga ob južni in jugozahodni strani obdal z gabrovo živo mejo in uredil ribnike. Leta 1944 so partizani okrog 300 let staro graščino po nepotrebnem uničili in nanjo spominja kulisa. Po drugi svetovni vojni so področje nacionalizirali. V času druge svetovne vojne je Leon pred Nemci pobegnil v Ljubljano, po njej mu je uspelo ohraniti park in je bil nekaj časa neformalni upravitelj. Tu je leta 1949 tudi umrl in je pokopan na Homcu. Znan je njegov najmlajši sin Ferry Souvan (1919 - 1974), podjetnik, besedilopisec in  skladatelj, ki je za Avsenike napisal veliko uspešnic: Tam, kjer murke cveto, Na Robleku, Pri Joževcu ...

Arboretum Volčji Potok, tudi Souvanov park, je načrtno urejen park in nasad lesnatih rastlin (dreves in grmovnic, ki služijo v raziskovalno-prosvetne namene). Nahaja se poleg istoimenskega naselja Volčji Potok (400 prebivalcev, res so ga v preteklosti kdaj ogrožali volkovi iz bližnjih gozdov), v bližini Radomelj. Osrednji slovenski arboretum je 1952 kot študijsko središče ustanovila Agronomska in gozdarska fakulteta v Ljubljani. Danes je Arboretum Volčji Potok samostojni subjekt in kulturno-prosvetna ustanova vsesplošnega pomena. Razteza se na 88 hektarih in obsega pet urejenih jezer ter 30 hektarov gozda, v katerem je zlasti pomembna v Sloveniji redka združba jelke in trokrpega mahu. V njem je 5000 dreves, 1300 vrtnic in dva milijona tulipanov ter narcis (300 vrst).

Razvaline srednjeveškega gradu so iz časa okrog leta 1500, ki so ga konec 17. stoletja že opustili. V Slavi Vojvodine Kranjske ga je leta 1689 omenjal že Valvasor. Vrh grajskega hriba z ostanki močnega zidovja je vreden ogleda, predvsem pa bodo z njim zadovoljni ljubitelji odprtih razgledov, saj so v marcu 2023 ob ruševinah gradu postavili nov razgledni stolp. Ta  obiskovalcem ponuja pogled na ruševine in na širšo okolico Arboretuma Volčji Potok. Stolp je visok 10 m in je izdelan iz jeklene konstrukcije. Ima 4 nosilne stebre, 6 podestov in 47 stopnic. Projektno nalogo je sprejelo projektivno podjetje Ambient d.o.o., vodja projekta je bila Marija Magdalena Kregar, univ. dipl. inž. arh., načrt pa je izdelal Miha Jaklič, univ. dipl. inž. grad. Največje dovoljeno število ljudi na razgledni ploščadi je 12.

Ni komentarjev: