11. 08. 11

Bolgarija 2011 - 23. 7. 2011

Zbudimo se v jutro skoraj brez oblačka in ne mudi se nam, saj tudi žičničarji radi dolgo spijo. Z avtobusom se zapeljemo nekaj kilometrov do središča naselja Borovec z mnogimi hoteli in apartmajskimi hišami. V zelenju se skrivajo tudi bolj romantične hišice in nekaj zapuščenih vil. 
Zagotovimo si malico in se z gondolami za šest oseb popeljemo na višino nad dva tisoč metrov. Med vožnjo se nam odpirajo lepi razgledi v dolino, pa tudi na zelenje borovcev, smrek in jelk z veliko storži.
Rilski narodni park obsega kar 14.370 ha gozda (do višine 2100m) in 13.000 ha alpskih pašnikov. Cela Rila (http://en.wikipedia.org/wiki/Rila) pa obsega površino 2.400 kvadratnih kilometrov in je najvišji visokogorski masiv Rodopskega gorovja s kar 140 vrhovi nad 2000 metrov. Ime naj bi pomenilo "gora z veliko vode", kar je tudi res, saj ima okrog 200 jezer, ob vznožju tople vrelce, tu pa izvirajo tudi nekatere najdaljše in najglobje reke Balkana: Marica, Iskar in Mesta. Našli so tudi svinčevo in cinkovo rudo.
Ko se izkrcamo na zgornji postaji gondolske žičnice Jastrebec, se pred nami odprejo zelene planjave, ki jih tudi smučarske naprave ne motijo preveč. Končni cilj Musala (http://en.wikipedia.org/wiki/Musala), ki je z 2529 metri najvišji vrh Balkana, pa se dviga na koncu tega zelenja nekam čudno daleč. Njeno ime naj bi izviralo iz turščine "Musa Allaha" (planina Alaha), sicer pa je to najhladnejši kraj na Balkanu s povprečno letno temperaturo minus tri stopinje. Kar osem mesecev v letu ostane temperatura pod ničlo in zato ni čudno, da je skoraj polovica padavin v snežni obliki. Sneg jo navadno pokriva okrog 200 dni, torej skoraj sedem mesecev, snežilo pa je na Musali tudi tretjega julija letos.
Eno uro pešačimo po široki in gladki cesti do koče Musala (2389m) in to skoraj po ravnem. Odpre se pogled na več  jezer, pot proti Musali pa se tu začne strmo vzpenjati, vendar je speljana po okljukih. 
Nekateri se odločimo, da ne gremo prav do vrha, zato počasi napredujemo. Ker je sobota, je v hribih veliko ljudi, presenetljivo tudi veliko mladih, ki nas včasih zapeljejo po kakšnih bližnjicah. Spet jezero, potem pa že prodiramo proti koči pri Ledenem jezeru (2723m). Jezero leži na nadmorski višini 2709 in je najviše ležeče jezero na Balkanu. 
Čas je za malico in počitek ter za kakšen pogled proti vrhu, ki ga je večina iz skupine že osvojila. 
Od jezera do jezera pot nas Rilska ta pelja.
Musala ma koči dve; skale, cvetje, to se ve.
Na vrhu Musale smo bli naš sekstet in drugi vsi.
Lepšega ni doživet, kot vrh gore prjatla objet.
Trije smo bili na vrhu že pred tridesetimi leti, tokrat pa sva s Tonetom na vrh poslala le Heleno. V koči je mogoče dobiti čaj in ostale pijače. Tudi to je drugače: leta 1981 ni bilo mogoče kupiti v bolgarskih kočah nobenih alkoholnih pijač, niti piva ne. Mogoče pa je bilo bolje tako. Tudi toplo hrano nudijo koče in presenetljivo veliko domačinov jo kupuje in ne nosi s sabo suhe hrane.
Vračamo se in zame je dovolj časa za fotografiranje raznolikega cvetja. 
Neverjetno bujno je in svežih bleščečih barv. 
Oblaki zakrivajo sonce in ob prihodu celotne skupine pod streho zgornje postaje žičnice padejo prve kaplje. Veseli se vračamo v kočo Šumnatica, kjer je treba dobro razporediti vrstni red tuširanja (tuširaš sebe in še celo kopalnico zraven), čas je tudi za kartanje v prijetnem dnevnem prostoru, Marko pa z igranjem zbira sponzorska sredstva za večerno zabavo. Pri večerji nam tekne juha, meso s krompirjem, lubenica, pa še mehko pecivo za povrh.
Ker je bilo danes zelo veliko ljudi prvič na taki višini, jih je treba krstiti. Na vrhu Musale ni bilo časa, zdaj pa je prilika za to. Stroga komisija postavi vsakemu vprašanje. Če je odgovor pravilen, sledi samo en udarec s prusekom po ta zadnji, ob napačnem odgovoru pa dva. Med vprašanji so tudi taka: Na katero stran pade ustreljeni zajec? (na ta kosmato, seveda) Kakšna razlika je med žensko in Ljubljano? (ženska ima samo eno ŠIŠKO, Ljubljana pa dve - Zgornjo in Spodnjo) Kako visoka je SKUTA? Tu se je vprašani res znašel: Kakor jo pač kuharica oblikuje. Veseli večer se nadaljuje s petjem ob Markovi harmoniki, domačini pa nastopijo s plesanjem kola in s šaljivo točko. Vodilni si izmenjajo darila, potem pa je treba spat.
Kdor visoko še ni bil, jih po riti je dobil.
To je bil en lep večer, o, da bil bi še kater.
Več posnetkov:
Video:

Ni komentarjev: