14. 08. 11

Bolgarija 2011 - 27. 7. 2011

Ob šestih vstajanje, potem zajtrk, večina odide proti Botevu. Mi, ki smo v Tonetovi skupini, imamo še čas. 
Napotimo se iz koče Raj mimo kapelice v gradnji in že smo na cvetnih poljanah. 
Prva skupina se že strmo vzpenja, mi pa prečkamo vodo in krenemo proti slapu Rajskoto praskalo (Rajski sprej), ki je z 124,5 metri najvišji slap v Bolgariji in na Balkanu. 
Ob poti vrtički cvetja, tudi skupine dišečih klinčkov, ki pa so bolj blede barve kot pri nas. Med rožami najdemo borovnice, da se malo posladkamo. Koča Raj ostaja pod nami, ni je mogoče spregledati, ker so že oprali in obesili cel kup rjuh. 
Nas mika v levo pod skale, kamor vodi ozka, komaj vidna potka. 
V skalah in pod njimi spet bogastvo rastja in cvetja. Spustimo se do studenčka, kjer Tone ohladi pivo: eno pločevinko slovenskega in eno bolgarskega, da je potem "gemišt". 
Ko se vračamo h koči, nas skoraj zagrne megla, ki se dviga iz globoke doline. 
Še vedno pa imamo čas za občudovanje rož.
Osebje pridno čisti prostore koče in pripravi tudi ležišča za nove goste. V manjših sobah so ta še posebno lepa - lesena, mi se moramo zadovoljiti s kovinskimi. Posteljnina pa je enako prijetna na pogled.
Pri koči malicamo, klepetamo, ogledujemo mladeniče, ki so sem gor prijezdili, potem pa dočakamo tudi vrsto konj z vodnikom, ki so prinesli nove zaloge hrane. Pametno, saj gostijo veliko skupino lačnih Slovencev in Slovenk. Kar hitro začnemo naročati omlete s sirom, juhe, vampe... Mene so zanimali vampi, ki so zaliti z mlekom ali kislo smetano, dodana je začimba, da močno peče po jeziku. Nič hudega, saj imajo črno vino za spiranje! Vreme se malo kisa, zato v jedilnici rezerviramo eno mizo za jedi, drugo za pijačo, tretjo pa za igranje kart. Bridge remi je primerna igra za več igralcev in kar ne moremo se ji upreti.
Ko se vrnejo naši gamsi z vrha, pojemo še enolončnico, ki so jo kuharice pripravile iz naše prinešene hrane, potem pa sledi prosti čas s kartanjem, pogovori, petjem... 
Mimo slapa v rajski vrt si v lepote vse zazrt.
Botev blagoslov nam da, je vesela družba vsa.
Najprej zmanjka močnega črnega vina, po katerem smo nekateri že celo popoldne malo omotični, potem je v nevarnosti še zaloga belega. Konji za oskrbo bodo res morali biti pridni naslednje dni. 
Še sprehod do razgledišča in občudovanje cvetja ter zdravih bukovih vej, potem pa odidemo sobo. Tam nas čaka presenečenje: žimnice na večini ležišč so dvignjene in prepognjene na pol. Takoj nam je jasno, da so nam to ušpičili naši kolegi iz druge sobe. Nekaj je tudi hude krvi in želje po povračilu, vendar ne najdemo prave ideje in raje zaspimo.
Več posnetkov:
Video:

Ni komentarjev: