Zadovoljstvo v majhnih stvareh: Irska 2012

Ob enih zjutraj pridemo iz mesta in se spravimo spat. Redarju na parkirišču se zdi, da parkiramo nekam dolgo, zato se odločimo premakniti se še pred zajtrkom. Na hitro pripravim prigrizek iz kolobarjev banan in keksov, da ne bi na poti obnemogli. To bi bilo za nas, ki smo danes dežurni, res sramotno.

Parkiramo v mestu Cashel, ki ima okrog tri tisoč prebivalcev, na skoraj praznem parkirišču z rožami obraslim obzidjem. V sončnem jutru si privoščimo zajtrk, potem pa se peš napotimo proti glavni znamenitosti tega kraja: Rock of Cashel.

To je 90 metrov visoka skala nad dolino Golden Vale, ki naj bi jo Sveti Patrick zagnal 30 kilometrov daleč, ko je preganjal vraga iz votline. Na tem mestu naj bi leta 450 tudi krstil kralja Aenghus-a in ob krstu po nesreči prebodel njegovo nogo s palico. Kralj je mislil, da je to del rituala, in je vse mirno prenesel. Na skali je bila med 4. in 12. stoletjem utrdba munsterskih kraljev, potem jo prevzame cerkev in je bila uspešni verski center do obleganja Cromwellove vojske leta 1647, ko je bilo ubitih tri tisoč njenih prebivalcev. Danes so to mogočne razvaline romanske kapele iz 12. stoletja, gotske stolnice iz 13. stoletja, zraven pa je še pokopališče z visokimi križi in 28 metrov visok okrogli stolp iz 12. stoletja. Ker smo zgodnji, se sprehodimo mimo ruševin dominikanskega samostana iz 13. stoletja, okrog vzpetine, mimo razvalin Hore Abbey (cistercijanski samostan - 13. stoletje) na polju, potem pa navzgor do glavne znamenitosti. Pred vhodom sledi še malo čakanja, ker ura še ni devet, potem pa lahko začnemo z ogledom muzeja, filmske predstavitve in ruševin. V mestu si ogledamo še vodni zbiralnik in grad, ki je zdaj hotel, potem pa je že čas tudi za kakšno kavico in nakup spominčkov. Izvemo tudi, da od tod izhaja družina Guinness, ki je v Dublinu ustanovila znano pivovarno.

Naš naslednji cilj je mesto Kilkenny z okrog 24 tisoč prebivalci, ki je središče za obrt in dizajn, pomembna pa sta tudi pridelava hrane (pivo, mlekarne) in turizem. Kraj je znan po festivalih, razstavah in ostalih prireditvah. V šestem stoletju je bila to cerkvena naselbina, za časa Normanov trgovsko mesto, v 13. stoletju dobi pravice manjšega mesta (town), je glavno mesto Irske z obzidjem, 1609 dobi pravice velikega mesta (city) , 1641 postane sedež Irske Katoliške Konfederacije (Irish Catholic Confederation), kar traja do prihoda Cromwella leta 1649. Ob koncu 14. stoletja je prišla na oblast anglo-normanska družina Butler, ki je vladala 500 let in pustila močno dediščino v zgodovinskih zgradbah.

Emanuel se hitro znajde in najde parkirišče nasproti katedrale Svete Marije, po nekaj sto metrih pa nam razložijo, da smo na idealnem mestu: na levo gremo h katedrali St Canice's, na desno pa h gradu. Najprej se napotimo h katedrali, ki pa je za čas kosila zaprta, zato se napotimo nazaj po glavni ulici mimo starega sodišča, Rothe House (značilna meščanska hiša iz 15. do 17. stoletja), mestne hiše do gradu ob reki Nore.

Prvotna zgradba je iz časa okrog leta 1200, najbolj znani lastniki pa so bili družina Butler. Zdaj je tu muzej in znana galerija Long Gallery, pred njim krasen park z vrtnicami, za njim pa velika trata. Preko ceste, v nekdanjih grajskih hlevih, je center za dizajn. Ko hitimo nazaj h katedrali St Canice's iz 13. stoletja, opazimo kar nekaj ozkih prehodov (slips), ki so značilni za to mesto.

Za ogled same katedrale nimamo dovolj časa, povzpnemo pa se po 121 stopnicah na vrh 100 čevljev visokega okroglega stolpa iz devetega stoletja in z njegovega vrha se nam odpre čudovit razgled na mesto in njegovo zeleno okolico. Splačalo se je malo spotiti in potruditi po na vrhu zelo ozkih stopnicah, ker je pred nami eno najlepših irskih mest. Za domačine pa je današnji dan s 26 stopinjami peklensko vroč, saj je povprečna poletna temperatura tu le okrog 15 stopinj.

Spet se vozimo med zelenimi pašniki z govedom, več je tudi gozda, tu in tam ruševine kakšne stare utrdbe.

Ustavimo se pri parku irske kulturne dediščine (Irish National Heritage Park), ki na 14 hektarih predstavlja 9 tisoč let irske zgodovine na enem mestu - od leta 7000 pred našim štetjem do prihoda Normanov v 12. stoletju: kamena doba, bronasta doba, čas Keltov, zgodnjega krščanstva, Vikingov in zgodnjih Normanov. Tri temetske poti nas popeljejo skozi gozd s kopijami bivališč, mlina, verskih objektov, pokopališč, vikinškega pristanišča, izpiranja zlata, okroglega stolpa, normanskega gradu ... Marsikaj bi morali na novo urediti, nekaj je tudi gradbišč, najbolj pa smo razočarani, ko nam obiskovalci izpred nekaj let povedo, da je bil takrat park živ - s prikazom dela. Ko na recepciji potožimo o tem, se izgovarjajo, da vlagajo v park ogromno denarja. Že mogoče, ampak lahko bi bilo bolje. V bližini parka najdemo prijeten prostor ob vodi, kjer si pripravimo večerjo. Ko nas uslužbenka parka najde in ugotovi, da smo odstranili ovire na vhodu tega parkirišča, je zelo huda. Dovoli nam sicer eno uro, da pojemo, potem pa se moramo odstraniti.

Zapeljemo se do vhoda v Wexfordski ptičji rezervat (Wexford Wildfowl Reserve), kjer si tudi sami odpremo vrata na parkirišče, nam pa pustijo ostati čez noč, ko šofer zagotovi, da imamo na avtobusu stranišče. Roko na srce: uporabljamo pa tista v grmih vse naokrog.