14. 06. 12

Irska 2012 - 23. 5.

Zjutraj so pašniki okrog še bolj zeleni kot zvečer in mudi se nam raziskovat polotok Dingle. Ime ima po plemenu iz srednjega veka in je poln ruševin, okroglih trdnjav in starodavnih cerkev. Nekateri kažipoti in napisi so samo v irščini in za mesto Dingle so leta 2006 celo imeli referendum, na katerem so izglasovali, da je označen dvojezično. Bali so se namreč, da ga brez angleškega imena turisti ne bi prepoznali. Hrbtenica polotoka so gore z drugim najvišjim vrhom Irske - Mont Brandon (953m), obala pa mešanica klifov in peščenih plaž. To je najbolj zahodni predel Irske in vas Dun Chaoin v šali pogosto imenujejo, da je soseda Ameriki. 
Najprej se ustavimo v mestu Dingle, ki ima okrog dva tisoč prebivalcev, in obiščemo kip, ki so ga ob zori novega tisočletja posvetili delfinu. Ta igrivi Fungie se pojavlja v zalivu od leta 1984 in z eksibicijskim programom spremlja čolne in ladje. Z obale ga ne opazimo, zato se sprehodimo  po ulicah s slikovitimi lokali, trgovinami in galerijami, obiščemo  cerkev Svete Marije iz 19. stoletja, ki ima, tako kot sosednji samostan, zelo lepe vitraže. Včasih je do mesta Tralee vozila železnica in ena izmed nalog kurjačev na parnih lokomotivah je bila, da so z metanjem premoga preganjali zablodele ovce.
Krožna vožnja po polotoku (okrog 40 km) je eno samo uživanje. 
Na sicer ozki cesti mora Emanuel kar naprej ustavljati, da lahko lovimo v objektiv divjo lepoto obale, razpenjene valove, ki butajo ob skale in čez nje, bogastvo drobnega cvetja, zelene pašnike in redke vasice,
peščene plaže, ostanke okroglih utrdb, kamnite kočice v obliki čebeljih panjev (iz 2000 let pred našim štetjem!). Zaradi pogostih postankov šofer izjavi, da bo ugasnil motor in bomo avtobus rinili. Ves čas piha močan veter in Vinko komentira hojo ženske ob cesti: "Če jo zanaša, pa ni naša, jo verjetno od vetra zanaša.". 
Na kraju Slea head so sunki tako močni, da ni varno iti lulat niti v zavetju: dobiš vse nazaj. Nekateri so to izkusili. 
Spet nazaj v mestu dobimo nekaj časa prosto in s Sonjo si med drugim privoščiva irsko kavo v lokalu The Murphy's. Res je krepčilna, kako tudi ne, saj poleg močne črne kave, žličke rjavega sladkorja in trdo stepene smetane vsebuje tudi 60 ml viskija, Kozarec je treba pogreti, vanj vliti viski, dodati sladkor, pomešati, doliti kavo in na vrh še smetano. Slastno!
Življenje pa nam zasladi tudi vagabund z majhno hišico na kolesih, oslom in psom, ki piska in vzbuja pozornost na ulici. Kaj hočemo: vandrovci razumemo drug drugega!
Kosilo si skuhamo na zapuščenem prostoru ob cesti, za aperitiv pa je višnjevec, ki ga dobimo kar z žlico. 
Naslednji postanek je na tri milje dolgi Inch Beach, kjer opazujemo po sedem zaporednih valov, ki so lomijo na peščeni obali. Dva surferja se trudita v njih, trije pa izkoriščajo veter in se s surfi na kolesih vozijo po obali. Potem pa je na vrsti drugi polotok: Iveragh in okrog 180 kilometrov dolga cesta po njem. Startamo v mestu Killorglin z znanim sejmom v avgustu, ko na oder v kletki postavijo živo kozo, okrašeno s krono in trakovi. Potem pa se začne ples, petje, predvsem pa pitje, vmes je tudi konjski sejem, pa še tak za govejo živino. Mi se moramo zadovoljiti s pogledom na kip koze pred mestom in slikovite ulice. 
V priporočeni nasprotni smeri urinega kazalca napredujemo po Ring of Kerry: po divji obali, skozi ribiške vasice, 
med grmi cvetočih rododendronov. Spustila se je megla, temperatura je tam med 14 in 17 stopinjami, veter se še vedno ne poleže, pri sebi pa ugotavljam, da se ta polotok ne more primerjati z Dinglom. 
Za krajši čas se ustavimo v mestu Kenmare, kjer si na parkirišču pred supermarketom privoščimo obložene kruhke z lososom. Naslednjih deset kilometrov imamo v avtobusu pravi žur s petjem in plesom, polagoma pa se umirimo na prelazu Moll's Gap, kjer prespimo.
Video:
Vinkov video:
Dingle - uradni video:
Ring of Kerry:

Ni komentarjev: