5. 01. 17

Gornje Brezovo in Žigrski Vrh - 4. 1. 2017

Prvi pohod študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica v letu 2017 se začenja malo kasneje - ob desetih. 17 udeležencev in udeleženk si želi vse dobro v novem letu, najbolj pa nas navduši Marjan z novico, da ima po novem poleg dveh vnukinj še enega vnuka. Tilen, hitro rasti in mirni spi ponoči - za dobro vseh v hiši!  



Z avtomobili se zapeljemo do Gostilne Kregl, ki uradno spada pod Gornje Brezovo, za staro gostilno smo včasih rekli "Kragl Vrejej", avtobusno postajališče pa je označeno kot Spodnje Vranje pri Sevnici. Za razliko od Vranja, ki je nekaj kilometrov bolj severno po cesti, ki se tu odcepi od glavne ceste Sevnica - Blanca proti Lončarjevemu Dolu. S hriba nas budno spremljajo oči divjadi, pred gostilno, ki je kar dolgo čakala na odprtje, pa mi vidimo lepo zložene pohodne palice. Pa ne, da smo jih tu pozabili pred prazniki, ko smo v lokalu malicali? Ne, pohodniška skupina Ajda zaključuje svoj pohod in spet je prilika za izmenjavo lepih želja. 


Prečkamo cesto in se začnemo vzpenjati: najprej mimo treh hiš, potem po gozdni poti, ki je deloma posuta s snegom, okrašena pa je tudi z ivjem. 




Pogled nam uhaja v dolino s potokom in cesto proti Lončarjevem Dolu, kmalu pa tudi v dolino Save. 


Ko pot ni več tako strma, nas na desno zvabi lepa jasa z vzdrževano staro hišo. 


Po gozdu nadaljujemo pot proti Žigrskemu Vrhu, kmalu pa srečamo še Sredino skupino Planinskega društva Lisca Sevnica, ki se že vrača. Stiski rok, objemi, poljubi, dobre želje ... 


Zima ustvarja po travah in grmovju svojske slike, na cesti pa je treba paziti na korak zaradi leda. 



Pred nami se odprejo polja in travniki ter bolj strnjeni del vasi s Cerkvijo Svetega Benedikta. Cerkev ima temelje iz leta 1480, zgradili naj bi jo v spomin na zmago nad Turki, današnjo oblika pa je iz leta 1700, ko so prizidali kapelo Svetega Antona Padovanskega. Lepo jo vzdržujejo, družbo pa ji dela stara lipa. Tu se obrnemo in delno po isti poti vračamo. 


V začetku strnjenega gozda zavijemo na levo in se po poseki ob plinovodu spustimo proti Savi. 

Foto: Vinko Šeško.
Po polju se vračamo v središče Gornjega Brezovega, kjer nas prijazna sošolka U3 pogosti z žganimi pijačami, vinom, čajem in slastnimi rogljički, ki jih je spekla njena vnukinja. Si kar mislimo, kdo jo je naučil. 



Na trenutke vidimo v ozadju Cerkve Svetega Urha, ki je bila prvič omenjena leta 1581, v 19. stoletju pa jo je obkrožalo tudi pokopališče,  še cerkev na Logu, potem pa se pokaže že Cerkev Svetega Nikolaja v Sevnici in nad njo mogočni sevniški grad. Nekateri pot do avtomobilov nadaljujemo po glavni cesti, drugi po lokalni cesti, ki jo ravno urejajo med železnico in Savo. Gostilna Kregl je polna, zato se zapeljemo v lokal Plus, kjer ovrednotimo pohod ob kavici, kakavu in palačinkah z orehi. Dedi Marjan, hvala za posladek in uživaj z vnukom!

Video:

Ni komentarjev: