Včasih človek preprosto rabi pogled na umetniško sliko, kip, arhitekturo. Danes je bil tak dan zame. Narodna galerija v Ljubljani mi je vedno prijeten kotiček za uživanje v tem smislu. Od aprila nam nudi še posebno poslastico: razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890 - 1920; še do februarja bo na voljo. Takoj pomislimo na imena kot so Jakopič, Jama, Grohar, Ažbe... Kar je mene posebno presenetilo, je to, koliko del so ustvarili posamezni slikarji in, koliko z istim motivom. Recimo Jakopič in njegove Križanke. Neverjetno veliko je tudi del, ki so prvič na ogled širši javnosti. Oči, polne barvnih vtisov, sem si šla "spočit" še v zbirko evropskih slikarjev in seveda v stalno zbirko slovenskih slikarjev. Vedno znova me očara dramatika zgodbe Salamonova sodba Franca Kavčiča, čudim se odsevom v polirani mizi Jožefa Tominca in njegovim čipkam pri portretih, pred sliko Poletje Ivane Kobilce poskušam vsrkati te njene sončne barve... Zanimal me je tudi Robbov vodnjak, ki je v galeriji našel varno zavetje. Razveselilo me je dejstvo, da je na dveh računalnikih mogoč ogled projekta o času impresionizma. Da ima galerija zelo bogato in skrbno oblikovano spletno stran, pa tako že dolgo vem. (http://www.ng-slo.si/)
Vsi ti viri so mi dali misliti tudi o arhitekturi v času impresionizma. Ko se človek potem sprehodi po ulicah Ljubljane in ozre po fasadah, kar ne more verjeti, koliko oblikovnega bogastva in pestrosti razkrivajo. Saj tudi moderne fasade niso slabe, ampak ohranimo vse, kar je vrednega iz preteklosti! Upam, da bo tako tudi pri obnovi in dograditvi Opere.
Ni komentarjev:
Objavite komentar