Predsednik planinskega društva nam je danes pripravil posebno poslastico: pohod po gozdovih Jatne. Z avtomobili smo kaj hitro skozi Radeče in po dolini Sopote do Svibnega, naselja pod razvalinami gradu, katerega začetki segajo v 12. stoletje. Grad je bil razdejan že v 17. stoletju, danes pa so razvaline predvsem lepa razgledna točka.
Ni lepšega začetka kot pri prijaznih domačinih, ki nam postrežejo s kavo, buhtelji in še toplo ocvirkovo potico. Potem pa se z nami podajo v gozd mimo Jeračeve smreke, ki je res nekaj posebnega. Zaradi mutacije je ta stebrasta smreka podobna cipresi. Pot nas vodi navzdol do Žegnanskega studenca, katerega voda naj bi bila zdravilna, potem pa nazaj v hrib med smreke, bukve... Smreka tu ni "domačinka", včasih ni prevladovala med drevjem. Danes si gozdarji spet prizadevajo nasaditi več listavcev. Veliko je borovničevja, torej bo treba sem priti v juniju, vneti gobarji pa tudi nimajo posebne sreče. Kljub skoraj štiriurnemu pohodu si težko predstavljamo vso velikost in veličino Jatne, saj meri kar 522 hektarjev. Na južni strani se nam odpira pogled proti Šentrupertu, na zahodu preko zasavskih hribov vse do Raduhe. Ko se spustimo strmo v dolino, spet povzpnemo in potrudimo do Magolnika, pa se na severu spet postavi pokonci Kum. Na Magolniku je pozimi smučišče, zdaj pa je prijetno počivati pred in v zavetišču, ki so si ga napravili kmetje in lovci. Spet je na vrsti topla ocvirkovka, ki jo je treba poplakniti s primerno pijačo. Potem pa po travniku in gozdni cesti nazaj do Pristave nad Svibnim, kjer potrpežljivo čakajo avtomobili. Res lepo nedeljsko dopoldne!
Ni komentarjev:
Objavite komentar