Planinski izlet v neznano je vedno nekaj posebnega, že zaradi tega, ker je treba najprej uganiti, kam sploh gremo. Po nekaj namigih je bil ta oreh strt: naš današnji cilj je svet pod Olševo. Skozi Celje z avtobusom pohitimo proti Logarski dolini, kjer nas pri gostišču Firšt čaka domačin, naš današnji vodnik. Grizemo kolena v hrib in se navdušujemo nad jesenskimi barvami, ki v soncu še posebno žarijo, nad nami pa je temnomodro nebo.
Pri Svetem Duhu se nam odpre še posebno lep pogled na Olševo in Potočko zijalko. Naš vodnik navdušeno raziskuje jame tu okrog, zato nas popelje do vhoda v pekel - brezno, ki je globoko 330 metrov. Nad njim se prebijamo po strugi potoka, ki je včasih gnal kolo zdaj že podrtega mlina. Preseneti nas tudi izvir kisle vode, ki vsebuje veliko železa. Seveda jo moramo poskusiti. Kaj posebno okusna ni, ampak meni, ki mi navadno primanjkuje železa v krvi, bi lahko pomagala. Malo pred turistično kmetijo Klemenšek se zazremo v Logarsko dolino, ki je globoko pod nami. Okrog nje je venec gora, kažejo pa se tudi obrisi Robanovega in Matkovega kota. Na Klemenčem nas lepo pogostijo in pripravijo predstavitev svoje dejavnosti in lepot okolice. (http://www.na-klemencem.si/ ) Zdaj pa je treba v dolino. Najhitreje bi šlo s padali, za katere imajo dve odskočišči, mi pa se moramo zanesti na svoje noge. Zelo strma je ponekod ta pot v Logarsko dolino in na koncu dneva smo veseli, da se brez poškodb in razigrani vračamo domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar