Megla se dolgo drži, zato se s Tilčko odpraviva na pot šele okrog enajstih: z vlakom do Brestanice, potem pa peš strmo v hrib nad železniško postajo. Med vejami dreves se najprej pokaže stara cerkev svetega Petra, potem je pod nama še stari grad, Sava pa se lesketa v dolini kot kovinski trak.
Prisopihava na vrh Mohorja, do cerkvice, in spet iščeva poglede proti Senovemu, Brestanici, Krškemu. Ne moreva se načuditi, koliko škode je veter napravil v sadovnjakih in gozdu v smeri proti Grmadi. Malo naju potolaži dišeča kava na kmečkem turizmu pri Radejevih, pa klepet z gospodarjem tudi. Samo nekaj minut hoje še in že sva na najvišji točki Sremiča - Grmadi (488 metrov). Prileže se malica s krasnim razgledom na vinograde pod nama. Skoraj do mesta korakava po njih in vpijava njihove bogate barve. Res je zdaj krajši dan, zato pa je treba uživati hitreje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar