Grmad je v Sloveniji kar nekaj, ampak meni najbližja je tista nad Krškim. Prijazni vodniki Planinskega društva Videm so nas popeljali od ribnika na Resi med vinograde, na katere so se razlile barve kar nekaj slikarskih palet. Na začetku zaradi megle nismo videli daleč, ko pa smo se po uri in pol hoje povzpeli do koče, smo dočakali sonce in razgled v dolino.
Vendar nismo prišli samo zaradi tega: naš sovandravec Niko je praznoval rojstni dan častitljive višine. Izrekli smo mu lepe želje, mu zapeli, izročili darilo. Potem pa pogostitev: okusen golaž, slasten sadni kruh, torta, kostanj, pijača... Mislite, da smo izgubili kakšen gram teže? Zabaval nas je prijeten trio, ki smo mu radi pritegnili pri pesmih. Kar težko se je bilo posloviti in spustiti spet v dolino. Ampak lepi vtisi gredo z nami!
Ni komentarjev:
Objavite komentar