Oktobra je zadnji izlet našega upokojenskega društva v sezoni in že po tradiciji je to izlet v neznano. Za kar dva avtobusa udeležencev se nas nabere in krene proti Dolenjski. Prvo skrivnost hitro razkrijemo: obiskali bomo kartuzijo Pleterje, ki leži v zavetju Gorjancev sredi gozdov in vinogradov. Prej se je treba še podpreti z malico pri Žolnirju v Kostanjevici.
Pri kartuziji je tudi prijetno urejen muzej na prostem, ki ga sestavljajo poslopja nekdanje kmetije. Sem so jih pripeljali od drugod, poživljajo jih živali, tudi dva petelina in nekaj kokoši. Seveda, blizu Šentjerneja smo, petelin je tam zaščitni znak. Sprehodimo se po drevoredu ob visokem zidu, ki obkroža kartuzijo v dolžini skoraj treh kilometrov. Iz zanimive multivizijske predstavitve izvemo med drugim, da je to kartuzijo ustanovil grof Herman II. Celjski v petnajstem stoletju. Od starega samostana je v glavnem ostala le gotska cerkev, kartuzijo pa so na novo pozidali ob koncu devetnajstega stoletja. Trenutno tu v tišini biva 16 patrov, ki z desetimi laiki vzdržuje tudi posestvo s travniki, živino, sadovnjaki, vinogradi in gozdovi. Kdo še ni slišal za njihove znamenite hruške v steklenici z žganjem? Mi pokusimo pet vrst vina: od cvička do penine. Meni je najbolj všeč mašno vino, ki je mešanica belih sort. Vina, grenčice, žganje, čaje, jabolka in še marsikaj drugega je mogoče tudi kupiti. Seveda izkoristimo to priložnost.
http://www.kartuzija-pleterje.si/
Tudi nadaljevanje poti po nekaj namigih uganemo: kosilo imamo v gostilno Janc na Studencu, torej že skoraj v Sevnici. Pa se nam ne mudi preveč domov: okusna hrana in pijača, dobra glasba in prijetno razpoloženje - vse to nas tu zadrži skoraj pet ur.
Ni komentarjev:
Objavite komentar