16. 6. 11

Ko vandrovcem zadiši po Korziki in Sardiniji - 21. 5. 2011

Vinko je že navsezgodaj preučil možnosti: najamemo čolne in si z morja ogledamo zaliv Orosei pred naseljem Cala Gonone (http://en.wikipedia.org/wiki/Cala_Gonone). Parkiramo nad naseljem in se peš napotimo v pristanišče. Vmes si v kampu privoščimo stranišče in umivanje rok. Veliko agencij ponuja izlete s čolni, nas pa kar na cesti prestreže prijazno dekle in nas posvoji. Ravno dovolj nas je za dva čolna in že brzimo ob slikoviti obali. 
Naš prvi in edini postanek je pri podzemni jami Bue Marino Grotto (http://www.sardinien.com/rundreisen/barbagia/grotte/bue_marino.cfm), ki se tako imenuje po vrsti tjulnov - sredozemska medvjedica (Monachus monachus). Razdeljena je v severni in južni del, dolga 7 + 8 kilometrov, odkrivajo pa še nove dele, s stalno temperaturo 17 do 18 stopinj. Severni del je bil kar dolgo časa zaščiten in zaprt, zdaj je dostopen le manjšim skupinam za raziskovalne namene, mi pa smo obiskali približno kilometer južnega dela. Lahkoten sprehod ob vodi, ker morje sega več kot 600 metrov v jamo, tam pa se vanj izliva podzemna rečica. Pokažejo se nam vse lepote podzemnega sveta: stalaktiti, stalagmiti in stebri. Fotografirati pa ne smemo, da se bomo takoj obrnili in končali z ogledom, je stroga vodička. Občudujemo dvorano sveč, dvorano zrcal, potem pa še dvorano, kamor so včasih prihajale medvjedice v miru kotit svoje mladiče. Teh zelo redkih in zaščitenih živali od leta 1980 v jami ni več. 
Nadaljujemo vožnjo s čolni in se ne moremo nagledati zanimivih skal, malih plaž s snežnobelim peskom in kristalno čistim morjem. Zapeljemo se v nekaj manjših jam in pod kamnitim obokom. Vračamo se še hitreje in ne moremo verjeti, da smo bili na poti skoraj štiri ure.
Ob treh se zbudili in šli kar naprej,
na čolne, obalo - super juhej! Ti hojladrija...
V smeri Olbia se vozimo, kar precej je predorov, vinogradov, avtocesta je dobra, zato že sorazmerno zgodaj najdemo kamp La Cinta pri mestu San Teodoro. Ima vse, kar rabimo, tudi odprta kurišča in celo posebne deske za pranje perila, vhod pa je tako oblikovan, da je treba biti pravi mojster, da spraviš avtobus skozi. No, naš Ivan to, seveda, zmore. 
Kopanje, sprehodi po obali, kuhanje kočerje, polnjenje baterij, tistih za aparate in naših... 
Proti večeru se z Mimi lotiva še balinanja ob pogledu na skalni greben in pesmi morskih valov.
Več posnetkov:
Video:

Ni komentarjev: