Po vstajanju ob šestih sledi še posebno bogat zajtrk s hrenovkami in pečenimi jajci. Da malo pokuriva kalorije, se z Nevenko odpraviva po naselju
vse do jezera, kjer se nama še naprej kažejo pohodniške poti. Samo malo celine je vmes in potem morski zaliv.
Ob cesti ogledujeva ovce, ovne in kokoši, oglaša pa se tudi kukavica, ki nam že drugo jutro poje svojo pesem.
Dovolj časa je še za obisk trgovine in razstave Harris Tweed Exhibition v nekdanji osnovni šoli. Prijazna prodajalka nama pusti, da se razgledava po trgovini, pa tudi delavnici s statvami in drugimi stroji za njo, potem pa sledi še ogled razstave, ki je res kvalitetno in umetniško pripravljena. Poudarek je na družinski tradiciji, ki so jo nadgradili v blagu za modne kreacije, pohištvo, obutveno in pohištveno industrijo ter celo za avtomobile širom po svetu. Glede na vrhunsko kvaliteto in obliko so temu primerno visoke tudi cene izdelkov.
Ob desetih spravimo prtljago v avtobus in se odpeljemo spet proti severu. Napovedanih je 23 stopinj, kar je za to področje najvišja mogoča temperatura. Tudi sicer imamo z vremenom izredno srečo, kot naročeno je za naše vandranje. Prehitimo par na kolesu - tandemu z napisom Just married: zanimiva izbira poročnega potovanja. Damjan razlaga zgodovino Hebridov, njihov gospodarski položaj, status malih kmetij (croftov), ki se ne morejo preživljati same, pa se je ob tem razvilo tudi tkanje tvida; pomen turizma za te kraje, doda pa še tudi kakšno šalo.
Iz okolice Stornowaya je tudi Trumpova mama, mi pa se najprej zapeljemo v okolico mimo letališča in dveh pokopališč - eno je z razklanim obrambnim stolpom. Obala je posuta z gruščem, ob cesti cveti veliko rumenih grmov hrgovca. Zapeljemo se do konca 11 kilometrov dolgega polotoka Point - Tiumpan Head se imenuje in ima svetilnik iz leta 1900, ki pa je od leta 1985 avtomatiziran.
Povzpnemo se na hrib nad njim in uživamo v razgledu na divje skale pod nami, ob katere buta morje.
V skalah strme in izpostavljene stene gnezdijo ptice med roza cvetjem - res enkraten pogled.
V mestu Stornoway, ki je največje mesto na otoku z okrog osem tisoč prebivalci, imamo pred odhodom trajekta dovolj časa za nakupe v trgovini in sprehod po mestu.
Kraj je administrativno in kulturno središče ter pomembno pristanišče. Mesto so ustanovili Vikingi na začetu devetega stoletja in se je hitro razvijalo okrog naravnega pristanišča ter postalo središče otoka. V 16. stoletje so poškodovali stari grad, na njegovih temeljih pa je Sir James Matheson, ki je leta 1844 kupil mesto in otok, zgradil novega. Grad Lews so gradili od leta 1844 do 1851, nasledniki prvega lastnika niso imeli dovolj sredstev za vzdrževanje, zato so ga leta 1923 podarili mestu. Tu so bili nastanjeni marinci, študenti, preuredili naj pa bi ga v muzej in kulturni center. V mestu so pomembne šole na otoku, znan pa je tudi po strogem spoštovanju nedelje kot praznika: vse je zaprto razen cerkev, celo spletna stran prezbiterijanske cerkve, do leta 2009 ob nedeljah niti niso vozili trajekti. Zadnja leta razmišljajo o gradnji predora do celine pod morjem. Med športi je najbolj popularen nogomet, na teh vetrovnih področjih pa imajo posebno pravilo za izvajanje prostih strelov: soigralec pred izvajanjem stopi na žogo, da je ne bi veter odnesel.
Parkiramo v pristanišču, v trgovini kupimo nekaj hrane, potem pa se sprehodimo mimo zanimive nekdanje mestne hiše z urnim stolpom iz leta 1912, ki so jo zgradili na mestu starejše, pogorele. Tu so prostori za kulturo, druženje in trgovanje.
Spominsko cerkev Martin's Memorial Church so zgradili v letih 1876 - 78, notranjosti ni bilo mogoče videti, ker je bila zaprta. Ulice v središču mesta so polne majhnih trgovin, redki pa so lokali z mizami na prostem, kar je razumljivo, saj je današnji topel in miren dan res izjemen. Zelo dobro kavo spijemo v kavarni Kopijava, potem pa se sprehodimo še ob pristanišču za manjša plovila,
od koder ulovimo lep pogled na grad v parku. Tam se nekaj dogaja, saj se zbira veliko ljudi.
Trajektni terminal je novejša okrogla zgradba z zanimivo ureditvijo: na stenah so upodobitve značilnosti otoka, plakati z njimi pa visijo tudi s stropa na sredini stavbe. Najdem tudi spominsko tablo o nesreči 1. 1. 919, ko je ladja z vojaki, ki so se vračali iz prve svetovne vojne, zadela ob skale in jih je umrlo najmanj 205, samo 82 se jih je rešilo. To je bila ena največjih pomorskih nesreč dvajsetega stoletja v Združenem kraljestvu.
Vkrcamo se ob treh in ob pol štirih odpeljemo. Dve uri in 40 minut traja vožnjo in med njo uživamo na sončnem krovu,
Posnetek z aparatom Nevenke Vahtar.
potem pa igramo karte v udobno urejenih notranjih prostorih.
Pristanemo v celinskem pristanišču Ullapool z okrog 1.500 prebivalci. Ustanovili so ga leta 1877 kot ribiško naselbino (slaniki), danes pa je pomembno trajektno pristanišče in prizorišče mnogih glasbenih festivalov, knjižnega sejma ter gledaliških predstav. V tem kraju imajo pol manj sončnih ur kot pri nas, kljub temu nas pozdravi sonce. Sicer pa: mi sonce v sebi nosimo.
Ob cesti proti Invernessu nas spet pozdravljajo rumeni grmi hrgovca, cvetoči rododendroni, drevje (v glavnem listovci) pa je bolj drobno. Ozke doline, nad katerimi se kažejo hribi z lisami snega, se kasneje odprejo. Vidimo cevi za elektrarne, na pašnikih nekaj ovc in pozneje tudi govedo. Kosi asfalta so v rdeči barvi, ki manj privlači sonce. Pogozdene površine z iglavci in kakšen brezov gozd. Začenjajo se kmetijske površine z njivami ječmena in oljne ogrščice, v hribih pa se pojavljajo megle.
Vir: http://www.futurescotevents.com/digital-cities-2018-inverness-and-highlands
Vozimo se skozi Inverness z okrog 60 tisoč prebivalci, največje mesto in prestolnico Višavja. Zgradbe so predvsem iz 19. stoletja, starejše so bile uničene. Grad na vzpetini so gradili na veliko starejši osnovi šele v letih 1834 - 47 iz rdečega peščenjaka. Danes je sodišče. V reki Ness, ki priteka iz jezera Loch Ness, lovijo losose.
Jezero Loch Ness je veliko, globoko sladkovodno jezero v Škotskem Višavju jugozahodno od mesta Inverness, dolgo približno 37 kilometrov, najširše – 2,7 (3,2?) kilometrov. Leži 16 metrov nad morsko gladino in je povezano s Kaledonskim kanalom iz leta 1822. Je del prelomnice, ki so jo oblikovali ledeniki pred 400 milijoni leti. Voda je temna, vidljivost je zelo majhna zaradi visoke vsebnosti šote v zemlji. Loch Ness je drugo največje jezero na Škotskem s površino 56 kvadratnih kilometrov takoj za jezerom Loch Lomond (70 kvadratnih kilometrov, 2,6 kubičnih kilometrov vode). Zaradi velike globine – najglobje je 230 metrov (globlji je le še Loch Morar), je največje jezero po količini vode: 7,5 kubičnih kilometrov. Ima več vode kot vsa druga jezera Anglije in Wales-a skupaj. Umetni otok Cherry Island na jugozahodu blizu naselja Fort Augustus so kot bivališče uporabljali že v železni dobi. Je tudi rezervoar za dve hidroelektrarni. Prva je prvotno služila za proizvodnjo električnega toka za bližnjo topilnico aluminijeve rude, zdaj pa oddaja elektriko tudi v omrežje.
Znano je tudi po pošasti Nessie, o kateri govorijo od leta 1933, o njej kroži veliko zgodb, najstarejša je pa že iz šestega stoletja našega štetja.
Leta 1952 je na jezeru umrl John Cobb, ko je poskušal doseči rekordno hitrost s čolnom. Avgusta 1974 je David Scott Munro presmučal jezero po vodi s povprečno hitrostjo 60 kilometrov na uro. Julija 1966 je Brenda Sherratt kot prva preplavala jezero v 31 urah in 27 minutah.
Mi se peljemo še malo naprej v kraj Drumnadrochit s hostelom Loch Ness Backpackers Lodge, ki je bil včasih kmečka hiša iz 18. stoletja, potem so jo pa širili. S sostanovalkami smo verjetno spale v preurejeni garaži, tudi sicer je bilo treba paziti, da se nisi zgubil med neštetimi vrati in poskušal odpirati napačnih. Dobimo različne sobe: s po šestimi in štirimi posteljami, našo skupino za pripravo večerje pa najbolj zanima kuhinja. Majhna je, še kar pripravna, nima pa velikih loncev.
Team 3M (Marjana, Marjeta, Mira) dela enolončnico iz zelja in fižola kar v treh posodah, dodamo še hrenovke, tri vrste škotskega peciva in okusne jagode - verjetno nihče ni ostal lačen. Vina nam pa ne pustijo točiti, ker ima hostel licenco za točenje. Ker smo že pozni, večera ne zaključimo z igranjem kart, ampak se ob enajstih odpravimo spat.
Sprehoda kar dva, pa trajekt pride prav; pozna večerja – je Nessie ne priprav'.
Ti hojladrija ...
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar