Vstanem ob šestih, zajtrk, potem pa malo naokoli.
Šele zdaj vidim, v kakšnem lepem okolju smo spali: stanovanjska soseska z lepo urejenimi vrtovi, ljudje vodijo pse na sprehod, vse je mirno - nedelja je.
Pred hostelom stoji lepo hortikulturno urejeno drevo z orlicami in neznanimi cvetkami.
Preko ceste prodajajo parcelo, ki je en sam cvetoči vrt,
pri sosedih pa opazimo na češnji veliko grmičastih lišajev. Videli smo jih še na nekaj drevesih, tudi sadnih. Verjetno to pomeni, da zrak ni onesnažen. Pred odhodom nam Damjan pove nekaj vicev, potem pa se odpeljemo novim lepotam naproti.
Ob jezeru Loch Ness stoji v ruševinah grad Urquhart.
21 kilometrov jugozahodno od mesta Inverness je to in dva kilometra vzhodno od vasi Drumnadrochit. Sedanje ruševine so iz 13. do 16. stoletja, čeprav temeljijo na utrdbi iz zgodnjega srednjega veka (5. do 12. stoletje). Imel je obrambni jarek in dvižni most. Bil je večkrat tudi kraljevi grad, klan MacDonald ga je večkrat napadel, leta 1509 je bil dodeljen klanu Grant, vendar so se konflikti z MacDonaldsi nadaljevali. Grad je bil delno uničen leta 1692, da ga ne bi uporabljali jakobinci. V 20. stoletju je prišel pod državno varstvo in je odprt za javnost s plačilom vstopnine ter eden najbolj obiskanih gradov na Škotskem in eden največjih v tem okolju.
Vse skupaj si ogledamo s ceste in preko ograje, za raziskovanje ruševin pa je še prezgodaj: odpirajo ob pol desetih.
Manjša skupina turistov ima vodiča oblečenega v kilt in vneto posluša razlago o zgodovini.
Mi pa se peljemo v Glen Affric - vzporedno dolino z jezerom Loch Ness, samotno področje, na katerem je marsikaj dosegljivo samo peš. Hodili bomo del poti The Affric Kintail Way: 70 kilometrov dolga pot od kraja Drumnadrochit do kraja Morvich - Kintail pri jezeru Loch Duich.
Dolina Glen Affric, najlepša na Škotskem, leži pod strmimi gorami Kintail (najvišji vrh 1.067m), njen srednji del je naravni rezervat, pogozden z rdečim borom (tretja največja površina na Škotskem). Gozd, ki je tu že od ledene dobe (pred deset tisoč leti) je ogrožalo sekanje, s čimer so nehali že pred leti, potem pa preveliko število ovc in divjadi. To so omejili, kot tudi tuje vrste dreves (rododendron). Na nekaterih jezerih so jezovi za hidroelektrarne.
Skozi dolino in jezero jezero Loch Affric teče reka Affric - ob vznožju najvišjih škotskih gora (nad tisoč metrov). Dolžina: 5km, površina: 2,13 kvadratnega kilometra, povprečna globina: 29m, največja globina: 67,4m, volumen: 6,06 kubičnih kilometrov, nadmorska višina: 235m.
Vir: http://www.affrickintailway.com/pdf/stage-3-download.pdf .
Skoraj pol poti je mogoče prevoziti z manjšim avtobusom kot je naš, z avtomobilom gre tudi naprej, veliko turistov pa se odloči za kolo. Cesta je ozka, s prostori za izogibanje (passing places), ob njej pa veliko brez, praproti, maha, borovničevja, tu in tam grmi rododendrona. Poti so označene z lesenimi stebrički, ki imajo rumene ali rdeče črte. Parkirišče so uredili lepo med drevesi, dodali nekaj klopi in stranišče, v katerem opozarjajo, da obarvana voda v školjki ni umazana, ampak je taka naravna - od šote.
Šoferja pustimo uživati, mi pa se napotimo preko reke Affric, ki teče iz jezera, in ob jezeru.
Hoja ni naporna - skoraj po ravnem, vmes pa vedno znova odkrivamo zanimiva drevesa, predvsem bore, in poglede na okoliške hribe.
Pot poteka tudi na drugi strani jezera in mimo posestva Glen Affric Estate iz viktorijanskih časov, ki ga je mogoče najeti za drage denarce.
Na romantičnem mestu si privoščimo malico, potem pa nadaljujemo pot do konca jezera,
kjer na obali stoji kočica Strawberry Cottage. V njej lahko prespi 12 ljudi, ima opremljeno kuhinjo, stranišče, vodo, elektriko dajejo sončne celice, signala za mobitel in internet pa k sreči ni. Spet imamo lepo vreme, ampak tu pa precej piha. Pot vodi naprej do kraja Morvich - Kintail, mi pa se vračamo na parkirišče, kjer po skoraj štirih urah zaključimo pohod. Spet se vozimo ob jezeru s čudnim imenom Loch Bienn A'Mheadhain (gelščina nam je pač nenavadna), voda, ki izteka iz njega, pa oblikuje slikovite slapove Dog Falls.
Tudi tu se ustavimo in se napotimo po eni izmed poti. Voda šumi v kaskada in potem v pravi tesni, vendar bi bil potreben kakšen most za neoviran pogled na slapove.
Ob jezeru se ne ustavimo v Loch Ness Centru, ker baje tam ni kaj videti, ampak v Loch Ness Clansman Hotel-u.
Najprej je na vrsti kava (največja - 3,35 funtov), nato sladoled (2,50 funtov),
potem pa sprehod mimo skulpture Nessie na obalo. Da jo vidiš v vodi, je baje treba popiti veliko merico viskija. Tu je mogoče najeti hitre čolne za vožnjo po jezeru, kaj več pa ta hotel ne nudi. No, ja uporabno je stranišče, prodajalno spominkov pa je mogoče ignorirati.
Uro in pol vožnje nas loči od mesta Elgin, kjer bomo prenočili.
Ob cesti je veliko drevja, cvetočih grmov hrgovca, med sveže zelenimi njivami in pašniki vidimo redke hiše, do katerih običajno vodijo drevoredi. Vse več je ravnine in rumenih zaplat oljne ogrščice, na levi pa nas spremlja morje. Zadnje tri milje cesta vodi skozi gozd in minuto čez šest smo na začetku Elgina, v hotelu Eight Acres.
Tu nas čakajo lepo opremljene dvoposteljne sobe, kopalnica ima celo kad. Po tuširanju in počitku se ob sedmih napotimo na večerjo. Na mizah stojijo vrči vode z ledom, servirani pa so tudi kruhki z maslom. Postrežejo nam zelenjavno juho, nekateri so se odločili za lososa z zelenjavo in krompirjem, drugim kuharica odreže dve rezini govedine, pa še puranje meso dobiš zraven. Sam si potem dodaš kuhano zelenjavo, omake, hren, krompir in yorkširski puding, ki pa sploh ni puding. Za sladico sledi temnorjava rezina s karamelnim prelivom, jagodo, nekaj ribeza in jagodo nenavadne oblike.
Pred jedilnico nas vabi velika trata z lesenimi mizami in klopmi v okviru lepih dreves. Po večerji nekateri odidejo v mesto, drugi igramo karte v prijetnih hotelskih prostorih. Mene zamika kozarec prijetno hladnega jabolčnika - to je značilni cider (half a pint - 2,84 dcl - 2,50 funtov), ki je lahko kar močna alhoholna pijača. Ob pol enajstih je pa res že čas za počitek.
Glen Affric je krasen, v njem pravi pohod; bori in breze ter gore povsod. Ti hojladrija ...
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar