Vsako leto se Planinsko društvo Lisca Sevnica udeleži tudi pohoda po Evropski pešpoti. Tokrat je vremenska napoved grozna, dežuje ponoči, dežuje zjutraj ... Ni čudno, da je udeležba minimalna. Ampak mi se ne damo! V Šentjerneju se okrepimo s kavico, potem pa smer Javorovica. Tu je že kar veliko pohodnikov in pohodnic, največ iz Radelj ob Dravi. Marca 1944 je na tem mestu izgubilo življenja 124 partizanov. Vsako leto je tu spominska prireditev, tudi letos je bila. In prišla je tudi borka, ki je preživela ta grozni dogodek. S predstavnikom Turističnega društva Šentjernej obudimo spomin, potem pa se odločimo, da vreme ni primerno za daljši pohod. Odpeljemo se v dolino, vmes v vinotoču poskusimo cviček, potem pa se spet povzpnemo, tokrat do Krvavega kamna na sredi poti med Gospodično in Miklavžem.
O kamnu kroži veliko zgodb, krvav pa naj bi bil predvsem od bojev na meji.
Po malici se odpravimo na pot proti Trdinovemu vrhu. Ta delno poteka skozi pragozd, na določenih mestih je precej strma,
dež pa jo je dobro izpral.
Više strmina popusti, pod mogočnimi drevesi je morje čemaža in drugega zelenja, ki pa ga je toča dobro sesekala, tudi odpadlega zelenega listja je veliko na tleh. Pridemo do meje s Hrvaško, iz megle se pokaže poslopje obmejne vojašnice, na desni mogočni telekomunikacijski stolp (visok 90 metrov, zgrajen 1984), za njim pa grškokatoliška cerkev Svetega Ilije iz 16. stoletja in ostanki rimskokatoliške cerkve Svete Jere iz 15. stoletja.
Prva nam služi kot zavetje za kratek počitek, ker še vedno rahlo dežuje.
Skozi gozd in preko košenice se spuščamo proti Miklavžu, se ustavimo pri dveh točkah gozdne učne poti, potem pa nas gostoljubno sprejme planinska koča.
Poleg hrane in pijače je prilika tudi za program učenk osnovne šole Šentjernej, govore predstavnikov institucij, ki skrbijo za Evropsko pešpot v Sloveniji, spregovorijo pa tudi nekateri pohodniki po teh poteh.
Pred odhodom nekateri obiščemo še cerkev Svetega Miklavža, ki je prvič omenjena v 16. stoletju, današnja stavba pa je iz konca 19. stoletja. Tu doživimo pravi koncert pritrkavanja. Ampak tudi to ne prepodi dežja. Sicer pa smo se ga že tako navadili, kaj bi brez njega.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar