Danes se mora Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica bolj zgodaj vrniti, zato gremo nekam bliže. Ali že cveti blagajev volčin? Verjetno je še prezgodaj, ampak gremo preverit! S kombijem se zapeljemo še kar precej više od Rimskih Toplic, parkiramo na dobro znanem ovinku in že med travo na robu gozda nas pozdravijo prvi beli cvetovi.
V gozdu pa jih je še veliko več: blagajev volčin je v najlepšem cvetju. V jutranji rosi se ti nežni cvetovi kar bleščijo, više pa jim dela družbo lepa blazina spomladanske rese.
Megle se trgajo in optimistično krenemo po poti proti Velikemu Kozjemu.
Oči se spočijejo na nežni barvi bukovega listja, po tleh je vse polno čemaža v drugem odtenku zelene. Mimo samotne kmetije s konjem, ki se pase na travniku, pridno pridobivamo višino, pa tudi razgledi so vse lepši.
Više drevje še ni pognalo listja, ob poti je tudi nekaj snega, mi pa se ogrevamo tudi s pretikanjem med vejami podrtega drevja.
Na grebenu proti vrhu začuda podrtih dreves skoraj ni, ob poti pa nas razveseljujejo podlesne vetrnice v družbi z rumenimi zlatičnatimi vetrnicami.
S Francijem in Vinkom malicamo na razgledni skali in opazujemo Kum, ki ima oblačno kapo, ki pa se v naslednjem trenutku premakne in nam razkrije vrh. Ostali malicajo na križišču poti, potem pa se vsi napotimo na Lovrenc.
Kljub suhi poti je treba paziti v strmini, ko se pot malo zravna, pa lahko uživamo ob pogledu na Loko in širšo savsko dolino. Veliki encijan še ne cveti, zato pa odkrijemo nekaj malih svetlo modrih "očk".
Foto: Vinko Šeško
Na nebu pa razkošje oblakov, s katerimi se igra veter. Vinko nas pride prijazno iskat s kombijem, poslovimo se od Lovrenca in v Radečah še okrepčamo z malico. Tudi v kratkem času se da veliko lepega doživeti!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar