Danes se študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot odpravlja zadnjič na pot v tem študijskem letu.
Peljemo se skozi Šentjanž na Svinjsko in parkiramo pri poslopju z napisom: Če ne delaš, ne delaj tega tukaj!!! Razgledujemo se in kmalu odkrijemo cerkev na Kalu, kjer smo že bili, na nasprotni strani pa izza drevja gleda cerkev Viher. Še malo po cesti, potem pa zavijemo na lepo gozdno pot in kmalu spremljamo tok potoka v Grdem grabnu.
Samo, da ta graben sploh ni grd: drevje lepo brsti, trava je že velika, vmes najdemo tudi pomladno cvetje.
Manjša težava je v tem, da pot večkrat prečka potok, mostičkov ali brvi ni, zato bolj ali manj uspešno iščemo prehode preko spolzkih kamnov. Nekateri si tudi malo neprostovoljno umijejo noge.
Na povratku se ustavimo na travnati jasi, malo prigriznemo in popijemo, Ivan pa vešče napravi rog iz lubja in piščalke. Seveda vse skupaj preizkusimo in okolje je verjetno navdušeno nad našo glasbeno nadarjenostjo.
Fotografi se navdušujemo nad cvetočimi kalužnicami, pa tudi drugih motivov je dovolj.
Ob cesti obiščemo kmetijo Majcen, ki je morala biti včasih veliko posestvo, zdaj pa poslopja rabijo obnovo.
Na Velikem Cirniku se sprehodimo po pokopališču okrog cerkve Svetega Križa in se spomnimo prizadevnih gasilcev, ki so lani organizirali že 16. mokro-šaljivo gasilsko tekmovanje - Igre brez meja. Ko smo bili tu na obisku člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Sevnica, so tudi nas preizkusili s staro brizgalno.
Tik pred Šentjanžem se ustavimo ob pomniku nekdanji meji med italijanskim in nemškim zasedbenim ozemljem v drugi svetovni vojni.
Travniki in njive pred naseljem pa se košatijo v zeleni barvi.
V gostilni Repovž si privoščimo še kavico z željo, da naša raziskovanja nadaljujemo tudi naslednje leto.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar