15. 06. 15

Španija 2015 - 7. 6. 2015

Malo pred šesto odprem oči. Zajtrkujemo in še malo igramo karte, ker je odhod ob osmih. Ustavimo se v kraju Montrol in oropamo trgovino, kar se tiče kruha in mesa. Mesar ima nasmeh do ušes. 

Foto: Vinko Šeško.
Posegamo tudi po vinu, sirih, pravih francoskih rogljičkih. Pokrajina je bolj raznolika kot včeraj: gozdovi, nekaj žita, koruza. Okrog enajstih je že 26 stopinj. Vožnja mimo Clermonta, pozorni smo na siva naselja, ker so take barve fasade in strehe. Opazimo tudi odcep za jame Lascaux z malo mlajšimi poslikavami kot so tiste v Altamiri. So pa bolj številne in raznolike. Tudi nje so ogrožali množični obiski turistov, zato je sedaj mogoče videti le repliko. Ustavimo se na lepem postajališču ob avtocesti, kjer je stranišče zastonj, kar je za Francijo običajno. Kepica sladoleda stane 1,20, nič pretiranega. 


Ne vozimo samo po avtocesti, da bi se čim bolj naužili pokrajine z gozdovi, pašniki z živino, globokimi zelenimi dolinami, brnistro, viadukti, redkimi vasmi. Z valovite pokrajine se spustimo na ravnino, ki je pred nami kot preproga z zelenimi mejami, krasijo pa jo tudi posamezna mogočna drevesa. Vozimo se mimo mesta Moulins, veliko je polj s pšenico, sončnicami, koruzo in vinogradi. Lepa je ta osrednja Francija, sploh v tem letnem času, med turisti pa mogoče malo manj znano področje. 
V manjšem kraju opazimo oznako za kamp in domislimo se, da bi se tu med kuhanjem kosila stuširali. Za plačilo, seveda. Pa se uslužbenka izgovarja na vse mogoče načine: da nima za to tarife, da je tušev premalo, niti za plačilo prenočevanja noče popustiti. Ampak sreča je na strani vztrajnih: kmalu ob avtocesti najdemo vtičnice, umivalnike in tuš zastonj. Res je tuš samo eden in tople vode kmalu zmanjka, ampak podarjenemu konju ne gledamo v zobe, po mrzlem tušu pa se tudi kmalu ogrejemo, saj ima zrak skoraj trideset stopinj. 



Kosilo je pravo nedeljsko: dušena rebrca, pire krompir, paradižnikova omaka, marmornati kolač in običajna kava. 
Naprej se vozimo mimo mest Digoin, Montceau - ob sedmih zvečer je tu še vedno 27 stopinj, v avtobusu pa prijetno hladno. 


Lepo napredujemo proti vzhodnemu delu Francije, v kraju Chalon smo na jugu Burgundije in ob tem imenu ter vinogradih se nam začnejo sline cediti po vinu. K sreči so domače zaloge še vedno velike. Pašniki in travniki z balami pokošenega sena, žito s plavicami, koruza, oljna repica. Ravnina, ravnina, ravnina ... in lepo urejena krožišča. 



Pri posebno privlačnih vozimo še dodatni krog za ogled.
Malo pred pol deveto se ustavimo na parkirišču, še vedno je 26 stopinj, napadajo nas tudi mušice in komarji, vendar jim ne uspe: čez deset je že ura, ko nehamo malicati in igrati karte.

Video:


Ni komentarjev: