Ko se po dolini Sopote v zgodnjem jutru smukamo po megli, nismo nič kaj navdušeni, malo više pa nas pozdravi sonce, ki pozlati jesenske barve. Tista ura hoda do vrha nas ne utrudi preveč, imamo še dovolj energije, da občudujemo megleno morje daleč naokrog. Prijazni novi oskrbnik nam z domačimi keksi še dodatno osladi dan in kar ne moremo verjeti, koliko lepega je mogoče doživeti v enem dopoldnevu (no, ja, pa še nekaj jutra mora biti zraven).
Ni komentarjev:
Objavite komentar