Danes so bili na vrsti hribi okrog Pivke. Krasno, teh krajev do sedaj nisem poznala. Pivka pa mi je ostala v spominu predvsem po sivih kasarnah, ki jih je mogoče videti z vlaka ali ceste. In ravno te stavbe so bile naš prvi cilj. Ogledat smo si šli začetke Parka vojaške zgodovine, ki je kar široko zasnovan projekt. (http://www.tank.pivka.si/) Z eksponati in filmom vam predstavijo tankovsko artilerijsko zbirko, po dogovoru pa vas zapeljejo tudi do podzemnih utrdb, ki so jih zgradili že med obema svetovnima vojnama. Nam je prijazni spremljevalec Jože zelo natančno predstavil ta podzemni svet in možnosti terena za predstavitve bitk, adrenalinski park... Zelo spretno je prepletal svetovno zgodovino s preteklostjo svoje družine in nas zabaval s svojo slikovito govorico. Kakorkoli že, veliko nas je bilo enotnih v mnenju, naj ostanejo te vojaške stvari v muzejih, naj bodo boji le na poligonih, ne pa v resnici.
Težke misli o vedno novih vojnah pa je prepodila narava okrog nas. Napotili smo se proti vasi Narin in oči spočili na prijetno rjavi barvi trave, malo temnejših hrastovih listih, vedno lepo sivozelenih brinih, da slikovitih borov sploh ne omenjam. Delno je to Krpanova pot, ves čas pa lepo utrjena, razkošno široka in ne preveč naporna. Kaj pa napovedani dež? Tistih nekaj kapljic res ni kaj posebnega, za občasno močan veter (posebno pod Šilentabrom) pa smo bili tako opremljeni. Jože nas je vodil v toplejšo dolino, v svojo vas Narin (http://e-lookout.com/narin.htm), ki so jo s projekti za obnovo podeželja komaj obudili od mrtvih. Za turiste so se že dobro pripravili in imajo še veliko zanimivih načrtov. Dober primer pa je tudi turistična kmetija Pri Andrejevih, kjer je naš Jože gospodar (hišni hlapec, kot pravi on). S svojo zagnanostjo za ohranjanje zgodovine in njeno prikazovanje nas je prepričal, da se bomo z njim še potepali okrog Pivke. Mogoče iz smeri Ilirske Bistrice. (http://www.rad-dobrojem.si/index.php?key=oceart&id=105)
Ni komentarjev:
Objavite komentar