Ponedeljkovci tudi ta teden hodimo v torek. Dobimo se v Boštanju, pri pokopališču parkiramo in se napotimo v gozd, v katerem spomladi cveti rumeni sleč. Vzpenjamo se, pridemo do ceste, potem pa spet v gozd, kjer je treba paziti, ker so tla ponekod spolzka. Ko spet pridemo do ceste, se od nje ne ločimo. Uživamo v cvetju ob njej, nabiramo šopek za slavljenko in klepetamo.
Pridno upoštevamo tudi prometne znake, ki omejujejo hitrost na 40 kilometrov na uro. Pri Kovačevih nas ustavijo z dezinfekcijo in dobršno merico pogovora, potem pa ni ovir do križišča, kjer cesta vodi naprej v Novigrad, levo pa zavije v dolino Grahovice.
Takoj po razgledih proti Lisci veselo zavijemo navzdol, se sladkamo z jagodami, končno pa se le začnemo spraševati, če gremo prav. Po nekaj telefonskih pogovorih ugotovimo, da bi morale na križišču še malo naprej, potem pa šele na levo. Popravimo smer in z veliko zamudo pridemo do Zlatinega zavetišča, kjer nas čaka prava pojedina z golažem, zavitkom, mafini, sadjem, da pijače niti ne omenjam. Tako hitro se letimo hrane, da skoraj pozabimo čestitati.
Foto: Vinko Šeško.
Vse najboljše, Zlata! In še veliko varnih in prijetnih korakov! Malo se razgledamo po parceli, potem pa se odločimo za povratek z avtomobiloma. Kratko in sladko!
Ni komentarjev:
Objavite komentar