Ker so ženske včeraj nabrale na kupe gob, ki smo jih zvečer vestno očistili, je zajtrk iz gobob pogledu na morje in razporejevalnico ovc. Počasi se jih bomo prenajedli, sicer pa smo zaenkrat vsi zdravi. V naselju HVAMMSTANGI kupimo kruh, operemo avtobus in sprašujemo za kamnito tvorbo HVITSERKUR. Razložijo nam, da smo jo zgrešili, saj je na vzhodni strani polotoka. To je 15 metrov visoka bazaltna skala z dvema luknjama, predstavljala pa naj bi trola, ki je okamenel ob prvih žarkih sonca. Verjetno je zdaj oživel in se nam umaknil.
Nam pošast skrije se, mi pa kar hitimo:
plitvo morje, fjordov kup; na zahod drvimo. Pa zakaj, pa zato ...
Mimo samotnih kmetij se vozimo proti zahodu,
potem pa v kraju Króksfjarðarnes pol ure uživamo na sprehodu in ob pogledu na barvite plitvine v morju. Na travnikih pod kar visokimi hribi je vse polno belih bal trave, morala je biti zelo gosta. Cesta v večini ni asfaltirana, vrstijo se zalivi, v dveh gradijo nasipe, da jih bo cesta lahko prečila. Ob cesti je kar nekaj slapišč in slapov, v morju pa se začno pojavljati manjši otočki.
Na vetrovnem parkirišču ob začetku narodnega rezervata Vatnsfjörður si skuhamo kosilo in se sprehodimo med nizkorastočimi brezami in vrbami, med katerimi v vetru trepeče zlatorumena trava. Na koncu fjorda je še jezero, potem pa manjše naselje Flókalundur, ki se imenuje po norveškem Vikingu, ki je Islandiji dal njeno ime, ko se je kot eden treh odkriteljev te dežele tu naselil pred devetim stoletjem za eno zimo (Flóki Vilgerðarson). Blizu je še kraj Brjánslækur, od koder vozi trajekt na polotok Snæfellsnes in tako skrajša pot od zahodnih fjordov do Reykjavíka. Mi se čez nekaj časa dvignemo po cesti v hribe in se po serpentinah spustimo v zaliv Patreksfjörður z istoimenskim krajem, ki ga je leta 1983 močno poškodoval plaz blata.
V zalivu se ustavimo ob nasedli stari ladji - najstarejši jekleni ladji v Islandiji, ki je bila izdelana leta 1912 na Norveškem, nasedla pa je leta 1981. Zabavamo se ob angleškem izrazu za "nasedla" - "beached" in hitro skujemo besedo za "speljal na cesto" - "roaded". Emanuel has just roaded. Spet se dolgo vozimo, spet vzpenjamo v hribe, nalijemo svežo vodo pri slapu,
od daleč pogledujemo na kakšnih deset kilometrov dolgo "zlato" ali bolje rečeno "rdečo" plažo Rauðasandur, potem pa se le spustimo proti morju in ob velikih kupih peska preživimo mirno in ne preveč hladno noč. Ta dan smo prevozili okrog 380 kilometrov, za kar smo potrebovali deset ur in pol. Kakšna velika povprečna hitrost, kaj? Smo pa se zato dobro udomačili med zahodnimi fjordi!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar