Zakaj se ne bi naužili jesenski barv kje v bližini? Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica se z dvema avtomobiloma pelje do Krškega in potem na Sremič.
Dva izstopiva pri nekdanjem gostišču Tri lučke, ostali pa se zapeljejo do turistične kmetije Radej. Naš cilj pa je pred nami: Grmada z nadmorsko višino 488 metrov, ki je dobila ime v turških časih, ko so na njej prižigali kresove kot svarilo pred Turki.
Na vrhu ima antene, na svojih pobočjih pa živopisane vinograde. Čeprav ni sonca, trtini listi žarijo v rumenih in rdeči barvah, ob Savi se kažeta Videm in Krško, za okvir slike pa služijo Gorjanci. Više se odpre pogled na Stražo, Dunaj in Cesto na desnem bregu Save, pa tudi na brestaniški grad z okolico in Mohor.
Proti Sevnici pa je že bolj megleno.
Pred kočo krških planincev malo počivamo in se posladkamo s Slavičinimi potičkami,
uživamo v razgledih, potem pa se po lepi gozdni poti spustimo do avtomobilov. Tik pred parkiriščem se planinci pri Planinčevih okrepčamo z žgano pijačo, občudujemo pa tudi cvetje na oknih, balkonih in gredah.
Vleče nas še proti cerkvi Svetega Mohorja, katere začetki segajo v 15. stoletje,
okolica pa nudi krasne razglede na brestaniški grad, Savo, novi del Brestanice in Senovo. Pri gostoljubnem Aničinim in Francijevem prijatelju, ki je tudi Franci, se pošteno odžejamo s tremi vrstami mošta. Je bilo pač treba zaliti s seboj prinešeno malico, da gospodarjevih nadvse okusnih domačih klobas sploh ne omenjam.
V Krškem se oglasimo pri nekdanjem sodelavcu nekaterih naših članic Daniju Mižigoju, ki nam marsikaj zanimivega razloži s področja bioenergije in predstavi zdravilno bioenergetsko sobno piramido.
Kako bi mogli brez postanka pri Anici in Franciju? Kava, vino, pivo, prigrizki ... Skoraj bi pozabili iti domov.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar